Končana je še ena nogometna sezona. Ljubljanski nižjeligaši so z doseženim v preteklem letu večinoma lahko kar zadovoljni, sploh če upoštevamo pričakovanja, napovedi in uvrstitve v prejšnji sezoni. Te so bile večidel izboljšane, izpadel ni nihče, (vsaj) en klub pa si je priigral napredovanje. Čeprav tega ni bilo pričakovati, saj je bila večina odločitev dosežena že prej, je zadnji krog prinesel kar precej razburjenja. Najbolj zanimivo je bilo v drugem, četrtem in petem rangu, kjer se je odločalo o prestižnih pozicijah tik pod vrhom. Tabor 69 bi po starih pravilih sicer izpadel, toda …
V drugi ligi se je Ilirija v Velenju borila za tretje mesto, potem ko je dan prej Krka remizirala z Aluminijem. Zeleno-beli so za preskok novomeškega predstavnika potrebovali zmago, a se tekma ni začela po njihovih željah, saj je domače v vodstvo popeljal Filip Kosić. Nato pa je prišlo do preobrata, izenačujoči gol so si knapi zabili sami, v drugem delu pa sta bila za Ilirijane uspešna še Črt Rotar in najboljši strelec lige Matej Poplatnik, tako da so vse tri točke odšle v Ljubljano. Varovanci Roberta Kopčiča, ki tokrat sicer niso nastopili v najmočnejši postavi, so s tretjim mestom dosegli najboljšo uvrstitev kluba v celotnem obdobju po osamosvojitvi. Ali se lahko Ilirija že naslednje leto vmeša v boj za elito, je veliko vprašanje. Z misterioznim ameriškim kapitalom očitno ni nič in spet je na potezi stara uprava.
Na Viču se je ob zaključku sezone odvijal piknik. Dogodek se je začel že ob 14. uri, prodajali so se navijaški artikli in delile slaščice, a ker Svoboda nima prav veliko navijačev, so bili med glavnimi akterji zlasti igralci mlajših selekcij in samooklicane »ponosne mamice vitezov«. Te so se kasneje znašle v prvem planu, saj so gledalci zaman čakali na prvenstveno tekmo s kranjsko Savo. Slednja namreč ni pripotovala na Vič in tako so se domači v nekakšnem revijalnem srečanju pomerili z omenjenimi mamicami. Sledila je še bakljada z ognjemetom, ki je marsikoga presenetila, saj Svoboda v letošnji sezoni ni osvojila ničesar. S tremi točkami, ki so jih Vičani dobili za zeleno mizo, je klub sezono zaključil na solidnem šestem mestu.
Tako je od ljubljanskih tretjeligašev tekmo odigral zgolj Slovan, ki je bil vsaj posredno vpleten v boj za naslov, saj se je pomeril s Šenčurjem, a se je kasneje izkazalo, da tekma v vsakem primeru ne bi odločala o ničemer, saj je Tolmin suvereno zmagal. Šenčurjani tega med samim srečanjem seveda niso mogli vedeti, zato so zaigrali nadvse zavzeto, kar pa jim ni prav nič pomagalo. Naleteli so namreč na izredno razpoloženega nasprotnika na čelu s prvim strelcem lige Milanom Đajićem, ki je vnovič dosegel hat-trick. Četrti gol je prispeval v naši rubriki že nekajkrat omenjeni nogometaš iz Gvineje Bissau, Fabio Falcao, in tri točke so povsem zasluženo odšle v Ljubljano. Rdeče-beli so sezono zaključili na devetem mestu (po lestvici NZS), kar je glede na jesenske izide izjemen uspeh.
V regionalni ligi je bil naslov odločen že pred časom, a je bil matematično potrjen šele v zadnjem krogu. Sicer sem mislil, da mi o tem ne bo treba pisati, a sta dva domača poraza Kočevja poskrbela za svojevrstno zanimanje. Marsikdo se je namreč spraševal, kaj bi se zgodilo, v kolikor bi bila dva kluba na vrhu izenačena, saj objavljene tekmovalne propozicije MNZ Ljubljana tega ne zajemajo. Tekmovalni pravilnik NZS sicer določa, da se upoštevajo medsebojne tekme (kjer je boljši IB 1975 zaradi več golov v gosteh, ki jih NZS za razliko od UEFE še ni ukinila), a so nam na MNZ Ljubljana razložili, da se v njihovih tekmovanjih gleda razlika v golih. IB 1975 je po sredini zmagi v Trebnjem tako v zadnjem krogu potreboval zmago z več kot 20 goli razlike in poraz Kočevja, a se seveda ni zgodilo ne eno ne drugo. IB 1975 je proti Kamniku sicer zabeležil novo suvereno zmago, a je pri tem dosegel »le« štiri gole, ter se mora tako zadovoljiti z drugim mestom.
Še več vprašanj glede pravil je bilo pri dnu. Pred sezono je bilo namreč sprejeto in je tudi dolgo časa veljalo, da se liga po koncu tekmovanja krči na 12 klubov, zaradi česar bi morali izpasti kar trije, dvanajsti pa bi igral kvalifikacije. Tabor 69 bi potemtakem v zadnjem krogu igral za obstanek, a so pred kratkim sprejeli spremembo pravil, po katerih omenjenega krčenja ne bo. Tabor 69 tako v zadnjem krogu ni igral za nič, pomeril pa se je z predzadnjim Ihanom, ki je imel že pred tekmo zagotovljeno mesto v dodatnih kvalifikacijah. Če bo tam igral tako kot tokrat, nikakor ni brez možnosti, saj je proti Taboru 69 dosegel zmago, šele četrto v celotni sezoni. Moštvo iz ljubljanske skupnosti Vižmarje-Brod se torej lahko zahvali nedavni spremembi pravil, saj bi v nasprotnem primeru gladko izpadlo iz lige. Za prihodnjo sezono se bo vsekakor moralo precej bolje pripraviti.
V peti ligi sta se na pomožnem terenu stadiona ŽŠD v Spodnji Šiški srečala domača Ljubljana in OŠ Olimpija. Slednja za potrditev drugega mesta ni smela izgubiti, medtem ko so imeli domači naslov že zagotovljen, kar je dalo tekmi svojevrsten ritem. Viški rezervisti so prek Jana Potočarja po dveh odbitkih le našli pot do gola in tako prešli v vodstvo že po vsega četrt ure igre. V nadaljevanju je Luka Bagislar podvojil vodstvo gostov in marsikdo je pomislil, da je tekma odločena. A so nato domači po prekršku v kazenskem prostoru in uspešno izvedeni enajstmetrovki razpoloženega Klemna Kolarja znižali zaostanek, s čimer pa se je drama šele začela. Prišlo je namreč do konflikta med gostujočim vratarjem in Nikom Tilerjem, ki je prvemu vzel žogo, nakar ga je ta udaril, sodnik pa je bil neizprosen in je izključil kar oba. Izključitev dveh pomembnih mož, sploh ker OŠ Olimpija ni imela rezervnega vratarja, se je zelo poznala na terenu in že deset minut kasneje so domači s čudovitim golom Atifa Alimanovića izenačili izid. V nasprotju s pričakovanji nato v zadnjih dvajsetih minutah ni bilo več veliko nevarnih situacij, je pa sodnik izključil še domačega vratarja Gašperja Ovijača, ki je ob protinapadu OŠ Olimpije stekel daleč iz svojih vrat in zrušil enega od gostov. Z remijem si je OŠ Olimpija na koncu kljub vsemu priigrala nastop v dodatnih kvalifikacijah, Ljubljana pa je ob prisotnosti predsednika MNZ Ljubljana in vodje tekmovanja visoko dvignila šampionski pokal.
V nekoliko manj pomembni tekmi je Šmartno, ki je ta teden dobilo novo ambiciozno vodstvo, gostovalo v Medvodah. Gostje so tokrat nastopili z nekaterimi povratniki, medtem ko so domači na teren prišli zgolj z desetimi, kar je bržkone močno vplivalo na potek srečanja. Kljub številčni premoči so se morali Šmarčani kar namučiti, edini in s tem zmagoviti gol pa je sredi drugega polčasa dosegel David Lesar. S to zmago je Šmartno ohranilo četrto mesto pred Dragomerom in Litijo, kar je za moštvo glede na vsa dogajanja v letošnji sezoni vsekakor lep uspeh.
