Preden se je sezona začela, sem na podlagi vsega, kar se je dogajalo predvideval, da je Olimpija preslaba za kaj več od četrtega mesta. Otvoritvena tekma z Bravom je to potrdila. Olimpija je bila točno takšna, kot sem pričakoval. Brezzoba, neuigrana, nedorečena, polovična, na trenutke kaotična. Podobna kot v prejšnji sezoni.
Uprava je pač taka kot je, o tem je bilo že vse povedano. Vleče poteze, ki jih od takšnih ljudi pričakuješ. Poteze, ki so nogometno nesmiselne in ki služijo povsem drugim interesom. Zakaj ti ljudje vztrajajo, čeprav nimajo denarja, da bi spodobno vodili ta klub, je vprašanje za milijon dolarjev. Neko korist od tega že morajo imeti …
Igralski kader je razen redkih izjem boleče povprečen, zato je kokodakanje o tem, da se »mora Olimpija vedno boriti za najvišja mesta« res blesavo in nepotrebno. Če bi uprava res verjela, da se ta klub »mora« boriti za vrh, bi kadrovala drugače. Ali res mislijo, da lahko za drobiž konkurirajo ruskemu in turškemu finančnemu preseravanju, ki je absurdno za slovenski nogomet?
Vse lepo in prav, saj vas nobeden ne sili, da mečete v klub denar, ki ga več kot očitno nimate, dragi moji, ampak lepo vas prosim, ne žalite naše inteligence s tem, da mijavkate o boju za vrh.

Nekateri poletni novinci so kar v redu, na primer Kobouri, Bendra in Rose. Niso nikakršen presežek, a v njihovem prihodu je nekakšen smisel. Perea pa se zdi povsem zgrešena naložba, saj tako počasno in brezidejno lahko igra katerikoli mladinec iz podmladka. Ne rabiš za take predstave plačevati španskega legionarja. Prepričan sem, da bi mladi Jurgec to tekmo odigral bolje.
Da je ta uprava povsem brez vizije, razen tiste o polnjenju lastnih žepov, vemo že dolgo. Vseeno pa se moramo vprašati v čem je smisel vsega tega cirkusa? Kdo ima korist od vlačenja napol odsluženih plačancev v klub? Četrta je lahko Olimpija tudi s še manjšim proračunom, kot ga ima trenutno … In s precej bolj domačo ekipo.
Na kurje tatove v upravi bi navijači gledali povsem drugače, če bi odkrito priznali, da ne morejo finančno tekmovati z mariborskimi Turki in celjskimi Rusi in da se zato osredotočajo na mladost in prihodnost. Med tem, da si četrti ali šesti v tej ligi, res ni kake posebne razlike. Razen če ti kateri od prvih treh naredi uslugo in osvoji pokal. A na to se, kot smo že večkrat videli, ne gre zanašati.

In tudi sodelovanje v prvem krogu kvalifikacij za konferenčno ligo s tako povprečnim kadrom ni nek dosežek. Tudi če ti uspe z muko ježevo izločiti kakega eksota, boš v naslednjem krogu že naletel na previsoko oviro, saj je zelo malo klubov v evropskih tekmovanjih, ki imajo manjši proračun od Olimpije. Denar, ki ga dobiš za sodelovanje v takih primerih zgolj pokriva stroške potovanja. Izguba časa za vse vpletene.
Zakaj ne bi torej zares pomladili (ali vsaj poslovenili) ekipe, dali navijačem vedeti, da je to naložba v prihodnost in pač odigrali sezono brez pričakovanj in mlatenja prazne slame? Že iz trenutnega kadra, bi se dalo sestaviti povsem solidno ekipo, ki bi vključevala samo tri res kvalitetne tujce. Vidovšek (26 let) v golu, obrambna linija Bendra (20), Gorenc (26), Ristić (21), Urbančič (25), osrednja vezista Jurgec (19) in Doffo (31), na levem krilu Brest (24), na desnem Marin (25), na »desetki« Mitrovski (27) in v konici Kojić (21). Kaj bi šele bilo, če bi se kadrovalo bolj smiselno in načrtno …
Odvečnih in absurdno povprečnih tujcev, ki z ničemer ne upravičujejo svojega mesta v kadru, je preveč. Spisek je res dolg: Ananou, Govea, Diga, Lourenço, Perea, Motika, Xande, Çuni … pa še kdo bi se našel. Podobno povprečnih slovenskih nogometašev je povsem dovolj, da bi zapolnil kader z njimi. Vsako sezono jih je kar nekaj brez pogodb, tako da ne bi bil kakšen poseben strošek, če bi podpisali za Olimpijo namesto te tujske legije. Ali pa če bi – Bog ne daj – v klubu dajali resno minutažo nekaterim bolj nadarjenim iz mladinske šole …

Doziranje mladih je seveda delikatna zadeva, sploh pri klubu, ki je pod pritiskom rezultatov. Toda glede na to, kako slabo je to Olimpija počela v minuli sezoni, ne gre pričakovati, da bo tokrat kaj bolje. Mišo Brečko je že z izbiro prve enajsterice za prvo tekmo pokazal, da ga uvajanje mladih ne zanima preveč, čeprav je celotno trenersko kariero delal z mlajšimi selekcijami. V Janu Jurgecu ima Olimpija igralca z dobrim potencialom, ki bi lahko bil »projekt kluba«, kot je bil nekoč Marcel Ratnik, ampak v igro je trener raje dal popolnoma razglašenega Španca Pereo. Bizarno.
Kdo ve, morda nas bosta prenovljena ekipa in novi trener še presenetila in bo zadeva vsaj na igrišču (v pisarnah za to ni upanja) videti nekoliko bolje, morda celo zelo dobro. Tudi bolj čudne stvari so se v nogometu že zgodile. Ampak trenutno nič ne kaže na to in zdi se, da nas čaka dolga in turobna sezona, ki bo zelo podobna prejšnji.

Če poskušamo biti nekoliko optimistični, lahko izpostavimo, da s tem, ko Olimpija deluje znotraj dokaj omejenih finančnih okvirjev, uprava vsaj nekaj počne prav. Pretirano zapravljanje je v slovenskem nogometu nesmiselno, saj ni zares profitabilen in nikoli ne bo. Ruski in turški balonček se bosta slej ko prej razpočila in za seboj pustila ruševine. Če bo Olimpija ostala finančno zmerna, bo takrat napočil čas, da začne serijsko osvajati lovorike. Vseeno pa upam, da bo ta čas napočil pod kakšno drugo, bolj sposobno in vizionarsko upravo.
Fuzbal je cikličen. Sve se vrača, sve se plača.