Jure Vitulić
Najboljši aktivni strelec ekipe Olimpije v tej sezoni Prve Lige je po odhodu Ivana Durdova zdaj Antonio Marin, ki je na tekmah s Celjem in Aluminijem predstavljal novo “pogruntavščino” Federica Bessoneja na položaju osrednjega napadalca. Je to lahko dolgoročna rešitev? Analiziram.
Zadnji dve tekmi sta za veliko število navijačev Olimpije predstavljali eni od boljših predstav v letošnji sezoni. Delno je vzrok za optimizem zrasel tudi zaradi nekaj novih taktičnih potez trenerja zeleno-belih, ki je prvič po prihodu v Ljubljano spremenil igralni sistem na osnovno formacijo s tremi branilci. Poleg novega igralnega sistema je Federico Bessone kot taktično novost dodal še eno potencialno dolgoročno rešitev. Antonio Marin, ki se po dveh letih po prihodu v Ljubljano v ekipi še ni povsem ustalil, je namreč na svoji atipični poziciji na igrišču zablestel z golom na obeh tekmah in tako potencialno konkretno spremenil tok Olimpijine sezone.
Petindvajsetletnega Hrvata je šest dosedanjih trenerjev v njegovem obdobju v Ljubljani na igrišču postavilo na precej različnih definiranih igralnih položajev. Največkrat je bil uporabljen na eni od krilnih pozicij, kjer (verjetno) zaradi manjka hitrosti in eksplozivnosti na igrišču ni izstopal. Victor Sanchez je lani z njim poskušal na položaju “desetice” tik za napadalcem, kjer je velik problem predstavljalo njegovo slabše delo v obrambi, prav tako pa je Marin večino sezone še okreval po težki poškodbi kolena. Jorge Simao in Erwin van de Looi pa z njim (in tudi brez njega) globlje na sredini igrišča nista dolgo zdržala.
STATISTIČNI POGLED
A zanimivo je, da Marin do sedaj najbolje deluje tam, kjer ga do Bessonejevega prihoda še nismo videli. Kot napadalec v zadnjih dveh tekmah po ključnih statističnih parametrih ne izstopa samo napram ostalim izbiram, ki jih je Olimpija uporabila v tej sezoni, pač pa proti večini kvalitetnih napadalcev Prve Lige, kar prikazujejo tudi spodnje vizualizacije:
V zgornjih prikazih lahko z zeleno označeno barvo vidimo statistične dosežke Antonia Marina, če jih primerjamo z najboljšimi napadalci lige skozi celotno sezono – izbral sem Benjamina Tetteha (levo), Daria Vizingerja (sredina) in Franka Kovačevića (desno). Marin ima v dveh tekmah zbranih več golov, strelov na gol, pričakovanih zadetkov in uspešnih preigravanj na 90. minut, kot praktično vsi ostali napadalci v Prvi Ligi v tej sezoni.
A gole statistične analize na tako malem vzorcu tekem navadno ne povejo dosti. Marinov napredek je sicer očiten tudi, ko natančno pogledamo njegovo obnašanje na igrišču. Bessone mu je pustil prosto vlogo v konici napada, kar lahko spodaj opazimo, na vizualizacijah mape gorišča na dveh tekmah (levo Aluminij, desno Celje), ko se je prosto gibal po celem terenu. Tako je s svojo dinamiko povzročal kaos v nasprotnikovi obrambi, najprej v kazenskem prostoru, potem pa še v “medprostorih”, kjer je z dobrim sprejemom žog odpiral prostor za vtekajoče soigralce:
ANALIZA NA IGRIŠČU
Da ne govorim zgolj o dobri statistiki, si lahko primer odličnega gibanja in sprejemanja odločitev Hrvata proti ekipi Aluminija pogledamo tudi s konkretno situacijo na igrišču ob poteku akcije za prvi Olimpijin gol:
Marin akcijo začne visoko v konici napada, a se takoj pomakne bližje Jurgenu Celhaki, da uporabi možnost podaje na tretjega igralca. Ker nase navleče igralca Aluminija, si ustvari prostor za seboj, ki je nastal zaradi pritiska nanj. Natančna tehnična izvedba podaje iz prve omogoči Olimpiji hiter pretok igre naprej.
Marin nato dobro zazna, da je hitrejši od branilca, ki mu je sledil, zato lahko po oddaji žoge uteče v prazen prostor. Žoga se premakne na povsem osamljeno desno stran, kjer do popolne priložnosti za predložek pride Frederic Ananou.
Aluminijevi igralci izgubijo stik z Marinom v nadaljevanju akcije, saj so bolj zaskrbljeni z ogromno prostora, ki ga ima okoli sebe Ananou za pošiljanje predložka. Ker nanj ni noben pozoren, ima Marin praktično prosto pot do kazenskega prostora Aluminija. S svojim inteligentnim gibanjem si tako ustvari “ocean okoli sebe” za zaključek s strelom na gol:
Na koncu pa še z izvrstnim tehničnim zaključkom dokonča delo in povede Olimpijo v vodstvo. Šah-mat s samo dvema dotikoma v akciji.
SKLEP
Marin na igro Olimpije pozitivno vpliva tudi s svojo odlično tehniko, sploh če ga primerjamo z ostalimi napadalci, ki so za Zmaje igrali v tej sezoni. S konsistentno dobrim sprejemom in igro s hrbtom proti golu lažje zadrži žogo in odpira prostor soigralcem okoli sebe. Pozitivne učinke smo pri ostalih igralcih videli na obeh omenjenih Olimpijinih tekmah – Nemanja Motika, Kelvin Ofori in Dimitar Mitrovski so se z njim odlično dopolnjevali in odigrali svoje najboljše tekme v tej sezoni.
Še en faktor, ki Marinove kvalitete na položaju napadalca nadgrajuje, je podatek, da je zelo dober v preigravanjih. S petimi driblingi proti Aluminiju je po podatkih Sofascora postavil rekord posameznega Olimpijinega napadalca v tej sezoni – Ivan Durdov (4), Alex Tamm (2) in Pedro Lucas (2) sami na vseh svojih nastopih niso zbrali takšnega števila preigravanj v eni tekmi. S tako pozitivno sposobnostjo da konstantno pride mimo igralca, je Marin pravzaprav napadalec, ki omogoča lažji prehod v tranzicije in si ustvarja priložnosti “iz nič”.
Je torej Antonio Marin lahko prihodnost Olimpijinega napada? Glede na podatke, ki jih imamo na voljo v tem kratkem obdobju, sam pravim: “Zakaj pa ne!”
