Prvič objavljeno v Odredovem vestniku, 1. avgusta 1953
Ko sem v Borbi in Sportu čital vesti o posebnih vlakih iz Ljubljane v Osijek, sem si takoj mislil, da so to časopisne race. Pričakoval sem, da bo od tega resničen vsaj en vagon. No, resnici na ljubo povedano: bilo nas je le en oddelek v vagonu. Od tega smo bili trije novinarji, ostali pa kibici. Vožnja s kibici je nekaj posebnega. Vseskozi je bilo govora o gotovi zmagi Odreda. Nekdo, ki bi jih poznal po imenu, se je pridušal, da bo najmanj pet golov. Po svoje je imel prav, saj je tri in dva res pet. Drugi si je že v Zagrebu privoščil dobro merico kapljice, seveda na račun zmage. V Vinkovcih so zveneče napovedi nekoliko upadle in postali so zadovoljni z eno točko.
Grozne prerokbe
Osijek je ta dan živel samo za tekmo. Od blizu in daleč so prihajali na ta odločilni boj. Mesto je bilo kot panj čebel. Vsepovsod pogovori o tekmi: na pločnikih in cestah, v kavarnah in restavracijah in povsod drugje. Pravzaprav je bilo govora največ o tem, koliko golov bomo odnesli domov. Nekateri so bili mnenja, da jih bo pet v prvih dvajsetih minutah, drugi, da bo dvoštevilčen rezultat in le malo je bilo takih, ki so slutili, da zna biti drugače.
Od igralcev je bilo težko kaj izvedeti. Bili so bledi in zdelo se mi je, da jih muči strašna nervoza. Pupo1 je bil raztresen in ni mogel ohraniti niti navideznega miru.
V taki atmosferi se je polnil stadion ob Dravi, ki je bil ob uri pričetka do zadnjega kotička zaseden.
Dober začetek in žalosten konec
Kmalu po začetku tekme smo že bili zadovoljni. Naši igrajo izvrstno. Poponoma obvladajo teren in nevarno napadajo. Bravo, fantje! S takšno igro moramo zmagati! Hacler2 da gol! Burno vpitje, toda ne za dolgo – sodnik gola ni priznal. Naši nadaljujejo s hitro, požrtvovalno in tehnično kvalitetno igro. Proleterci so nervozni, Odredovci so jih razbili. Ponovno gol – ta pa je pravi in nas trideset kibicev prevpijemo ves stadion. Danes sigurno zmagamo, smo modrovali, samo če ne bo kakšne nesreče. Proleterjevi igralci igrajo ostro, posebno Vekić in Mayer. Publika jih obsoja. Haclerjev gol jih je še vzpodbudil in deset minut pred koncem polčasa je moral Berginc3 zapustiti igrišče.
Arsić – junak dneva
Ko so po odmoru pritekli naši samo z desetimi igralci na igrišče, smo bili po pravici v skrbeh. Toda ni preteklo nekaj minut, ko smo bili vsi na nogah in tulili kot obsedeni: gool! Brezar4 se je znašel sam pred Salajo in ga ukanil. Igra je spet valovila iz polja v polje, Belcer5 je ušel in centriral pred gol – ne, zadel je gornji kot nasprotnikovih vrat in že je 3:1. Občinstvo je prešlo na stran Odreda, čeprav je Proleter dosegel gol.
Tedaj so se pričeli »besni« napadi na gol Odreda. Arsić6 skače, lovi, odbija in spet lovi. Ko je odbil žogo v kot, so nanj startali kar trije napadalci Proleterja in ga dobesedno nasadili na mrežo gola tako, da je obvisel z glavo navzdol. Kmalu zatem je bila dosejena enajstmetrovka v korist Proleterja. Rupnik se je pripravil na strel – Arsić lovi! Rupnik je startal še enkrat in pri tem poškodoval Arsića, ki nato le še s težavo odbija žogo. Le še nekaj dolgih minut – sodnik je odžvižgal …
Ni mi žal za 1000 din …
Kibici so vdrli na igrišče in objemali svoje ljubljence. Čeprav so igralci komaj stali na nogah, so bili veseli, srečni in nasmejani. Nek kibic je pri preskoku čez ograjo izgubil denarnico s 1000 din. Pravi, da mu ni žal zanje.
Gledalci so spremljali naše igralce skozi vse mesto, na večerjo in na vlak. Posebno Arsića je hotel videti vsak od blizu. V hotelu Psunj je nekaj ur zatem gromko donela slovenska pesem. Veseli in srečni smo zapuščali Osijek.
Veselje v Ljubljani
Že v Zagrebu smo izvedeli, da je v Ljubljani pravo ljudsko veselje. Igralci so bili srečni, da se tudi Ljubljana tako iskreno veseli njihovega uspeha. Na ljubljanskem kolodvoru nas je pričakovala peščica ljudi, ki so izvedeli kdaj se vrnemo. Ko sem stopil iz vlaka, mi je neka žena stisnila roko in mi ponujala šopek nageljnov: »Arsić, dobro ste branili, čestitam« Komaj sem ji dopovedal, kdo je naš junak, ki je ganjen sprejel darilo.
Vtisi tega potovanja bodo še dolgo živeli v tistih, ki so bili priče te velike borbe in zmage.
Deset superlativov
Najboljši: Arsić
Najbolj borben: vsi
Najmanj utrujen: Brezar
Najbolj »fin«: Osrečki
Najbolj nervozen: Pupo
Najslabši: Salaja (vratar Proleterja)
Najbolj grob: Mayer (Proleter)
Največji »garač«: Hacler
Najbolj dobre volje: Piskar
Največji strokovnjak: kibici.
Žlajpah Vlado
Opombe:
1Pupo je bil vzdevek bivšega nogometaša Primorja/Ljubljane/Odreda Avgusta Repotočnika, ki je v teh kvalifikacijah moštvo vodil v vlogi trenerja.
2Napadalec Leopold Hacler, ki je v obdobju 1941-54 in nato še leta 1958 za bežigrajski klub odigral 138 uradnih tekem in dosegel 41 golov.
3Legendarni defenzivni vezist (oziroma krilec, kakor se je reklo takrat) Franc Berginc, ki je v obdobju 1951-62 odigral 237 uradnih tekem za klub.
4Napadalec Stane Brezar je v obdobju 1952-55 odigral 28 uradnih tekem za Odred in dosegel 10 golov. Kasneje je za klub igral tudi njegov brat Marjan.
5Bočni napadalec Vili Belcer v obdobju 1951-55 odigral 99 uradnih tekem za Odred in dosegel 36 golov.
6Srbski vratar Živodin Arsić je v obdobju 1952-54 branil za Odred na 13 uradnih tekmah.
(Opombe: MZ)
