Ivan Toplak

Iz knjige Savremeni fudbal i njegove tajne, 1985

Protinapad

Protinapad je hiter napad v katerem sodeluje majhno število igralcev (2-3). Za izvedbo protinapada morajo biti izpolnjeni določeni pogoji: kot prvo morajo biti ofenzivni igralci hitri v igri z žogo in brez nje; kot drugo, na voljo mora biti širok manevrski prostor v nasprotnikovi obrambi; in kot tretje, nasprotnik mora izvajati kolektivni napad z velikim številom igralcev, kar pomeni, da je razmerje moči med napadalci in nasprotno obrambo ena proti ena.

Ivan Toplak

Da bi bil protinapad učinkovit, je potrebno poleg omenjenih pogojev zelo hitro dostaviti žogo napadalcem. Torej, ko se prevzame žoga od nasprotnika (z odvzemanjem, presekanjem poti žoge itd.) je treba čim prej podati prostim napadalcem s preskokom priprave napada.

Pomožne podaje niso povsem izključene, vendar jih je treba zreducirati na minimum (ker igralci iz zadnje linije niso vedno sposobni s tako velike razdalje natančno poiskati napadalca). Uporaba pomožne podaje ne bo upočasnila protinapada, če se te podaje izvajajo »iz prve«.

Prenos žoge mora biti usmerjen v globino (levo ali desno). Žoga mora pasti za hrbet nasprotnih igralcev in to na slabše branjeno stran. Uporaba žog, ki se rotirajo s »felšem« je upravičena, če je pot žoge usmerjena h napadalcu.

Vodenje žoge mora biti hitro, vendar tudi nadzorovano in usmerjeno po najkrajši poti proti golu.

Gibanje ofenzivnih igralcev mora biti spremenljivo. Priporočljivo je izvlačenje obrabnih igralcev na pasivne položaje in naglo vtekanje za njih na podane žoge. Vodenje žoge mora biti hitro, vendar tudi nadzorovano in usmerjeno po najkrajši poti proti golu. Da bi se preprečilo, da obrambni igralci ujamejo napadalce, mora napadalec z žogo svoje gibanje usmeriti proti namišljeni liniji gibanja obrambnega igralca.

Spremljanje prodirajočega igralca mora biti realizirano (čeprav v večini primerov ne bo pravočasno), da bi se zagotovil uspeh v zaključku, če nasprotni vratar odbije žogo.

Skica iz knjige Savremeni fudbal i njegove tajne, 1985

Napad proti obrambi – »mož na moža«

Individualna obramba ali obramba »mož na moža« se danes uporabljata v določenih fazah igre. Napadalci prihajajo pogosto v takšne situacije, ko nasprotnik stremi h čvrstemu pokrivanju, da prepreči in omeji njihovo sodelovanje v akciji.

Kako se izmakniti tesnemu pokrivanju in na kakšen način izvajati napade?

Pri tesnem pokrivanju s strani nasprotnika, morajo napadalci izvajati spremenljivo in raznovrstno gibanje v smislu smeri in intenzivnosti – menjavanje mest, izvabljanje obrambnih igralcev na pasivne položaje itd., da bi dobili dovolj prostora in časa za sprejem žoge, podaje itd.

Pri izvajanju napada je poleg obsežnega manevra treba realizirati hitre, natančne in spremenljive podaje, kot tudi potencialno vključevanje igralcev iz ozadja v napad (vezni igralci in bočni branilci). Pomožne podaje so nujne, da bi se ustvarilo prostor za vtekanje igralcev iz ozadja.

Napad proti – conski obrambi

Conska obramba je danes pogosto v uporabi. Za ta kolektivni način branjenja je značilno zgoščevanje prostora v coni udarca in v mnogočem otežuje igro napadalcev v zaključku.

Kako delovati v napadu in v katerih smereh voditi napad?

Smer napada mora biti za nasprotnika presenečenje.

Napad proti conski obrambi mora biti dobro organiziran. Individualna igra mora biti podrejena kolektivu. Če prostor okoli nasprotnikovega gola nadzoruje več nasprotnih igralcev, protinapad in individualni prodor kot možnosti odpadeta. Organizacija igre se začne v coni priprave napada, ki je slabo branjena. Prvi pogoj, ki ga napadalci morajo upoštevati, je napad na široki fronti. Široka fronta napadalcev je nujna, da bi se vsaj do neke mere razporedilo nasprotne obrambne igralce. Smer napada mora biti za nasprotnika presenečenje. Čeprav govorim o skupinskem napadu, napadu s sodelovanjem večjega števila igralcev, se mora le-ta vseeno izvajati hitro. Hitrost razvijanja akcij dosežemo s tekočo igro – igro podaj. Hitre podaje brez zadrževanja žoge – prenos žoge z malo vodenja in hitro prenašanje težišča igre vplivajo na premikanje obrambne cone na stran, kjer se izvaja akcija, kar ima za posledico spremembo direktnih nalog branilcev (prehod iz striktnega pokrivanja na pokrivanje od daleč), kar omogoča ustvarjanje do neke mere večjega manevrskega prostora na nasprotni strani od smeri gibanja akcije.

S tim pomikanjem obrambnih igralcev, s prenosom težišča igre, iščemo šibke točke v obrambni postavitvi, kjer bo preboj uspešen. Ker v igri obeh nasprotnih bočnih branilcev naletimo na več odstopanj pri spremembah nalog, se nam ponujajo smeri napada preko krilnih položajev.

To je obenem tudi drugi pogoj za izvajanje napada proti conski obrambi.

In na koncu, pri izvajanju napada proti conski obrambi, moramo uporabljati strele od daleč, kar morajo še posebej početi igralci iz srednje linije – vezisti.

Poleg teh osnovnih zahtev v igri proti conski obrambi, je treba poudariti tudi posamezne detajle igre napadalcev v zaključku.

Jugoslovanska olimpijska reprezentanca, 1984: Ivković, Nikolić, Baljić, Radanović, Gračan, Cvetković, Katanec, Pudar, Toplak – Mrkela, Deverić, Miljuš, Stojković, Smajić, Đurovski, Baždarević, Elsner

Preboj na krilnem položaju bo izvedljiv, če se vzpostavi pravočasno sodelovanje krilnih igralcev (vezist – srednji napadalec – bočni branilec). Z ustvarjanjem osnovne baze se bo lažje prišlo od ločevanja bočnega branilca iz obrambne postavitve s pomočjo dvojne podaje ali preigravanja, vse to pa bo omogočilo pošiljanje predložka iz najbolj ugodnega položaja, torej prostora ob stranski črti.

Spremljanje napadalcev mora biti v popolnosti realizirano in to tako, da morajo iti na vsako s strani podano žogo ne glede na to, ali jo lahko dosežejo ali ne. To je potrebno, da bi se preprečilo neovirano delovanje obrambnih igralcev pri preprečevanju nevarnosti pred svojim golom. Osredotočenost in pozornost v neposredni bližini gola mora biti velika še posebej pri udarcih od daleč, ker so možnosti odbijanja žoge, spremembe smeri itd. zelo velike. Kontrola odbitih žog mora biti popolna tudi izven šestnajstmetrskega prostora, da bi se te žoge lahko neposredno usmerile proti golu ali podle na stran (na bočne položaje) in bi se tako omogočili novi predložki.

Prevzemanje terena v globino s strani igralcev iz ozadja mora biti racionalno, da ne bi prišlo do dušenja aktivnosti napadalnih igralcev.

Iz srbščine prevedel Miha Zupan

Login

Dobrodošli!

Tole je kratek pozdrav
Join Typer
Registration is closed.