Danes mineva natanko sto let od derbija med Primorjem in Ilirijo na igrišču Primorja za Bežigradom (nasproti štadiona, kjer je danes bencinska črpalka), ko se je v nedeljo, 10. oktobra 1926, prvič v zgodovini slovenskega ligaškega nogometa zbralo rekordnih 2500 gledalcev. Ljubljana je imela takrat okoli 56.000 prebivalcev, kar pomeni, da je bilo na tekmi skoraj pet odstotkov prebivalstva. Dandanes, ko ima Ljubljana 302.000 prebivalcev, bi to pomenilo 13.500 gledalcev. (MZ)
Prvič objavljeno v Jutru, 12. oktobra 1926
Prenizka zmaga Ilirije nad Primorjem – Hermes porazi močnejše moštvo Jadrana.
Napetost, ki se je zadnje dni opažala med našo sportno publiko, se je polegla. Prvenstvena borba med Ilirijo in Primorjem je izvojevana. Večina »drukerjev« je v dokaj težkem delu storila svojo dolžnost ter se sedaj zopet lahko pripravlja za svoj naslednji nastop.
Belozeleni simpatizerji še niso odstranili svojih znakov iz gumbnic, ponosno korakajo po ulicah, hvalijo svoje ljubljence sportnike, ki so izvojevali zmago ter kritizirajo premagance. Vidiš pa tudi še primorjanske pristaše, ki kljub porazu svojega moštva očitno kažejo svojo simpatijo, ker v sportu se porazi ne smejo smatrati za sramoto, zlasti ako je bil zmagoviti nasprotnik boljši ter je po igri zaslužil večjo zmago kakor je bila nedeljska zmaga ilirijanskega moštva nad Primorjem.
Na igrišču Primorja se je že pri predtekmi Hermes : Jadran nabralo toliko občinstva, koliko ga le redkokdaj vidimo v Ljubljani, zlasti na tekmah domačih klubov. Število gledalcev se lahko ceni na 2500.
Ilirija : Primorje 2:1 (2:1)
Izid te brezdvomno najvažnejše tekme v prvenstvenem boju slovenskih klubov je bil precej dvomljiv. Moštvo Primorja je v svojih zadnjih tekmah pokazalo precejšen napredek. Znano pa je tudi bilo, da Ilirija ne bo mogla, odnosno ne bo smela nastopiti s svojimi najboljšimi igrači. Radi tega je bilo mnogo takih, ki so prerokovali zmago Primorja. Pri tekmi zadnje nedelje med Primorjem in Hermesom pa je bil izvrsten šuter Primorja Erman1 težje blesiran ter mu je bilo vsled tega onemogočeno, da igra v nedeljski tekmi. To je gotovo eden prvih vzrokov za poraz Primorja.
1Devetnajstletni napadalec Adolf Erman je v tej sezoni (1926/27) na štirih prvenstvenih tekmah dosegel kar 12 golov. (Opomba: MZ)
Poleg tega pa je bil vodja napada Dramičanin že v 10. minuti prvega polčasa ranjen, tako da je od tega časa naprej samo še statiral. V drugem polčasu je »stal« na levem krilu. Napad Primorja je bil radi tega docela raztrgan in to dejstvo je tudi vplivalo na njegovo igro, ki je bila docela nasmotrena in vsled tega neuspešna.
Te napake tudi ni mogel popraviti Zemljak, ki je v drugem polčasu prešel iz krilske vrste v napad. Pri nobenem napadalcu nismo videli lepega starta na žogo, medsebojno se niso razumeli, vsled česar je moral tudi izostati uspeh. V krilski vrsti se je Buljević že v prvem polčasu izčrpal. Ugajal je Vindiš. Krilska vsta pa je vsekakor opravila veliko delo. Branilca sta igrala sila požrtvovalno.
Najboljši igrač primorjanskega moštva je bil vratar Erman2. Ni docela brez krivde na prejetih golih (pri drugem so mu pač lastni igrači nekoliko zapirali razgled), vendar pa je v glavnem njegova zasluga, da poraz Primorja ni bil večji. Zlasti v drugem polčasu je branil tako nevarne strele, o katerih človek ne bi bil mislil, da bodo postali njegov plen.
2Adolfov tri leta starejši brat Josip Erman. (Opomba: MZ)
Kar se celote moštva tiče je Ilirija nudila docela drugo sliko. Tudi ona je morala nastopiti handicapirana. Toda odsotnost nekaterih njenih igračev ni vplivala deprimujoče na ostale. Ilirijansko moštvo ni izgubilo samozavesti, ki je eden glavnih pogojev, da se v sportu dosežejo zmage. Radi tega je bila ilirijanska igra tudi bolj požrtvovalna.
Ni dvoma, da je tudi v napadu manjkalo pravo medsebojno razumevanje, ker Pevalek ni oni vodja, ki bi dajal napadu prave smernice za uspešne kombinacije, vendar pa se je pri vseh napadalcih videla odločna volja, da priborijo svojemu klubu zmago. Kot primer hočemo omeniti malega Kreča3, ki je proti velikanu Slamiču v mnogih dvobojih izšel kot zmagovalec.
3Napadalec Stane Kreč, ki je bil takrat star le 18 let. (Opomba: MZ)
Herman na desnem krilu je imel težak posel. Vzeli so ga na piko. Zvezi Doberlet in Oman nista mogla vsled žilave obrambe Primorja uspeti s svojo prodornostjo. Poleg tega so njuni ostri streli mnogokrat zgrešili cilj. Zelo je ugajala krilska vrsta, v kateri se zlasti pri Verovšku opaža zelo razveseljiv napredek. Gabe4 je bil izreden v prvem, Dekleva v drugem polčasu. Od branilcev je igral Pogačar uspešnejše. Beltram je bil nekoliko nesiguren. Vratar Kreč5 ni imel mnogo posla.
4Petindvajsetletni Gabrijel Zupančič, eden od kar štirih bratov Zupančič, ki so v tem obdobju igrali za Ilirijo. (Poleg njega še Ivan, Lado in Milan Zupančič).
5Stanetov leto dni starejši brat Miroslav Kreč. (Opombe: MZ)
Kratek potek igre: Ilirija igra proti solncu. Takoj prične z dvema ostrima napadoma. Primorje ripostira ter radi napake ilirijanske obrambe nastane nevarna situacija pred golom Ilirije. V 6. minuti zabije Gabe skoraj s kazenske črte z lepim strelom prvi gol in doseže vodstvo za Ilirijo. V 11. minuti radi foula Pogačarja diktirani prosti strel streljan po Zemljaku, odbije vratar Kreč, toda Glaviču se posreči izenačenje. Ilirija je v vidni premoči. V 34. minuti krasno centrira Herman in Pevalek pošlje žogo z glavo v mrežo.
V drugi polovici je premoč Ilirije še bolj jasna kot v prvi., toda rezultata ne more izpremeniti. Proti koncu sledi nekaj dovolj nevarnih toda brezuspešnih napadov Primorja.
Tekmo je vzorno vodil zagrebški sodnik g. Dubravčić. Mi takega sodnika dosedaj še nimamo.
V prvenstvu rezerv je zmagal Hermes nad Jadranom z 8:1. Tekmo Ilirija rezerve : Primorje rezerve je sodnik radi dežja po petih minutah prekinil.
