Prvič objavljeno na nkolimpija.com 24. septembra 2007

Aleš Selan

Moira Murić. Ideja za pričujoči intervju je nastala čisto mimogrede, po pokalni tekmi ženske ekipe Olimpije proti Mariboru, v kateri so Štajerke kasirale petardo, enaindvajsetletna Moira, ki bo čez slab mesec praznovala dvaindvajseti rojstni dan, pa jim je zabila štiri gole. Ni šlo za gole, Moira mn je bila všeč že prej. Bolj je šlo za to, da jo je trener kakih dvajset minut pred koncem tekme zamenjal. Ker jo je že nekaj dni prej (ko so iste nasprotnice premagale kar z 11:0) po zelo dobri igri v napadu prestavil v obrambo, sem jo tokrat vprašal, če se mu je s čim zamerila … Odreagirala je zelo simpatično in morda za take primere ne najbolj tipično fuzbalersko. Odkrito je namreč povedala, da ni nobenega problema in da jo trener da včasih v obrambo ravno zato, ker ji zaupa. Potem se je usedla za mizo in v treh minutah povedala … dovolj, da nas je zanimalo še več.

Prihaja iz Bosne, v Sloveniji pa že drugo sezono igra profi fuzbal. Skrbi jo, kaj bo, ko ji poteče viza. Kot fuzbalerka ima poteze, ki smo jim včasih v moškem fuzbalu rekli »romantične«, pa jih danes praktično ne vidimo več. Kako je ne bi hotel intervjuvati? In sva se hitro zmenila.  Moira je pač taka, »na izi«. Punca, ki v SMS-ih namesto enojnega uporablja w. Ki ti na igrišču spusti tunel ali zabije gol z glavo … Včasih pa tudi bolna in na ospenih skače po dežju. Njeni soigralki Nataši smo že dali vzdevek Maradona. Kaj pa Moira? Tekom intervjuja se je izkazalo, da punca še najbolj spominja na legendarnega Alfreda di Stefana; saj veste, “Srebrna puščica” niti v golu ni bil slab …

Moira Murić

Že med vožnjo na uradni del intervjuja je stekel pogovor…

Moira: Tudi jaz si nameravam kupiti avto. Ampak bom prej morala narediti slovenski izpit, ker mi bosanskega ne priznajo, če hočem imeti slovenske tablice.

Aleš: Res? Koliko ur pa boš morala narediti? A je to samo simbolično ali moraš res cel izpit na novo delati?

Moira: Ne vem še, vsak mi pove po svoje. A veš, koliko ur sem imela v Bosni?

Aleš: Ne…

Moira: Pet. Začela sem v sredo, v soboto sem že imela izpit. Ker sem športnik, pa to. Avto sem vozila že v petem razredu. Pravzaprav nisem začela z avtom. Najprej sem vozila kombi.

Okej, začniva z uradnim delom. Od kod prihajaš?

Iz Cazina, to je blizu Bihaća. Mesto ni veliko, ni pa tudi majhno (občina Cazin ima približno 70.000 prebivalcev, op.a.).

Koliko je z avtom do Sarajeva in koliko do Ljubljane?

Do Sarajeva kakih 6 ur, do Ljubljane recimo 4 ure in pol. Ja, Ljubljana je bližje.

Mama mi je vedno govorila, naj grem v Sarajevo, tam da imajo ženski nogomet. Pa zakaj ne, zakaj ne greš … Sem rekla, mama, ne maram jaz ženskega nogometa, ženske nimajo pojma. Začela sem z moškimi v klubu Korana, potem pa sem kot srednješolka začela trenirati pri FK Krajina, to je moški klub pri nas v Cazinu.

Kdo te je navdušil za fuzbal, kje si začela igrati in za katere klube si igrala?

Moj oče je bil golman, v nekem trenutku bi moral igrati celo za Crveno Zvezdo. Ampak doma mu niso pustili oditi, ker je bil edinec … Jaz sem začela igrati z njim, on me je vozil na tekme in vse te stvari. Sicer sem najprej igrala z moškimi. V Cazinu ni ženskega fuzbala. Samo rokomet. Ko smo že ravno pri rokometu: dokler nisem prišla v Slovenijo, sem ga aktivno igrala. Osem let. Bila sem hiperaktivna, od fuzbala k rokometu in nazaj. Domov sem hodila samo spat. Nazaj k fuzbalu: mama mi je vedno govorila, naj grem v Sarajevo, tam da imajo ženski nogomet. Pa zakaj ne, zakaj ne greš … Sem rekla, mama, ne maram jaz ženskega nogometa, ženske nimajo pojma. Začela sem z moškimi v klubu Korana, potem pa sem kot srednješolka začela trenirati pri FK Krajina, to je moški klub pri nas v Cazinu. Redno treniram tam nekje od osmega razreda, prej sem igrala na ulici in po turnirjih. Kar se tiče ženskih klubov, sem v Slovenijo sezono pred Olimpijo igrala za Slovana. Saj veš, to je glede na potek dogodkov praktično ista ekipa. Bila sem prva strelka ekipe in tretja strelka lige. Pred tem sem igrala še za Split iz Dalmacije.

Živiš od nogometa?

Ja, imam profi pogodbo in živim sama tu v Ljubljani, kjer mi je zelo všeč. Oče in mama sta ostala v Bosni, imata svojo privat trgovino. Po očetovi strani smo znani po tem, da imamo trgovino. Imam mlajšega brata pri starših v Bosni, in pa sestro, ki živi v Nemčiji.

Fuzbal si igrala tudi v Nemčiji …

To sem tako malo trenirala. Mož od moje sestre je namreč tudi igralec in trener. V Nemčiji sem imela vse dogovorjeno za preizkušnjo pri neki ženski ekipi. Ampak potem je moj oče zbolel in vrnila sem se nazaj v Bosno. Tako da je ta stvar z Nemčijo propadla: nisem se mogla vrniti nazaj, ker sem imela le trimesečno vizo, problem pa je bil, da je dovoljevala le en vstop in en izstop iz države. Stvar trenutka pač.

Kakšni so tvoji načrti? Nameravaš ostati v Sloveniji?

Rada bi ostala tu. Delovno vizo imam do avgusta 2008. Po tem datumu ne vem, kaj bom, ali bom ostala tu, ali se bom vrnila na Hrvaško … Jaz bi rada ostala tukaj. Všeč mi je, pa to.

Povej mi še kaj o teh tvojih problemih z vizo?

Podaljšuje se. Najprej sem imela za štiri mesece, potem so mi podaljšali za osem, to sezono sem dobila še za eno leto. Zdaj se mi zdi, da ne morem več podaljšati za eno leto, ampak samo za tri. Pa ne vem, ali mi bo uspelo. Sama sem tukaj, pa je včasih težko, ker se ne spoznam na te stvari. Res bi rada imela slovensko državljanstvo.

Slovensko govoriš že zelo dobro. Kasneje bova preverila tvoje znanje posameznih slengovskih izrazov … Najprej pa mi povej, kaj ti najbolj pomaga pri učenju in koliko se učiš jezika?

Organizirano se sploh ne učim, nimam učitelja. Čitam Ekipo, haha. Gledam filme in TV. Najbolj mi pomaga moja cimra. Ona me res »ful dobr« uči. Seveda pa tudi punce na treningu in trener. Ko kaj narobe rečem, me popravi. Ampak počasi mi gre. Malo me tudi zafrkavajo. Na začetku se sploh nisem hotela pogovarjati z njimi, ker nisem znala niti besede. Seveda so se mi vsi smejali, haha, potem pa sem si rekla: briga me! in sem začela govoriti. Počasi.

Praviš, da rajši igraš s fanti… Vzornik?

Lampard in Raul. Zaradi Raula imam cifro 7 v email naslovu.

Ali tudi sicer spremljaš ženski nogomet?

Kakor kdaj. Bolj ne kot ja. S soigralkami pa smo bile na ŽAK-u, ko so punce iz ŽNK Krka letos igrale Champions League. Tam so bile tudi ekipe iz Španije, Italije. Fino.

Kaj pa moškega? Spremljaš Olimpijo?

Bila sem na prijateljski tekmi proti Zvezdi. Na prvenstveno tekmo bom še šla. Zadnjič v nedeljo po prvi tekmi z Mariborom smo vse imele karto, da bi šle, ampak nisem mogla iti, ker sem bila malo bolna. Sem šla takoj po naši tekmi domov.

Izpustila si tudi naslednji trening. Vzela si ospene, ampak potem si ne glede na to nastopila v Novem mestu in nisi zapustila igrišča tudi v največjem nalivu. Si malo trmasta?

Potrebovale so me, ker nas ni bilo dovolj, pa sem šla zraven. Sigurno ne bom pustila punc na cedilu, če začne padati dež.

Se punce družite med sabo tudi izven fuzbala?

Ja, ja. Praktično vse se družimo. Gremo na kakšen party, pa to. Ali pa same med sabo naredimo kaj, enkrat pri eni, drugič pri drugi. Vse so ful v redu.

Ko sem prišla v Slovenijo, pa nihče v Bosni ni vedel moje telefonske številke. No, ker niso imeli moje številke, so klicali prijateljico, ki je prav tako igrala v Sloveniji, za Pomurje. Ta je potem klicala k nam v klub, ampak se niso dobro poštekali in ji niso dali številke.

Igraš tudi za bosansko reprezentanco? Nastopi, goli?

Prvič sem igrala za reprezentanco, ko sem bila še v splitskem klubu. Do zdaj sem imela pet tekem, gola še nisem dala, ker sem igrala v zvezni vrsti. Ko sem prišla v Slovenijo, pa nihče v Bosni ni vedel moje telefonske številke. Tako smo zadnjič pred kvalifikacijskimi tekmami, ki se igrajo turnirsko, imeli priprave, ki v bosanski reprezentanci trajajo le nekaj dni, kake štiri ali pet dni. Slovenska reprezentanca ima veliko več prijateljskih tekem … No, ker niso imeli moje številke, so klicali prijateljico, ki je prav tako igrala v Sloveniji, za ŽNK Pomurje. Ta je potem klicala k nam v klub, ampak se niso dobro poštekali in ji niso dali številke. Jaz sem za vse skupaj izvedela šele takrat, ko je bilo že prepozno. Potem sem enkrat šla igrat turnir za Rijeko v Zagreb in sem tam srečala selektorko bosanske reprezentance ter kapetanko – ona sicer igra za Dinamo Zagreb – ki sta mi obe rekli, da bi radi, da igram in da so me klicali. In sta vzeli številko.

So te kdaj klicali v slovensko reprezentanco? Bi igrala?

Vsekakor bi. Ne vem pa, če bi lahko, ker sem že igrala za Bosno.

Še nekaj bolj resnih vprašanj. Kakšno stališče imaš do pravila, ki pravi, da igralec dobi rumeni karton, če proslavlja gol tako, da sleče dres?

Ne vem. Kakor kdaj. Če jaz dobim rumeni karton, potem se mi to pravilo zdi narobe, hahaha. Sicer pa ti povem, da sem enkrat dobila rumeni karton zaradi tega. Ampak sem mislila, da je sodnik piskal konec … Bilo je ob polčasu. Mislim, da smo igrale proti Velesovem. Jaz dam gol in sodnik piska. Pa ravno malo pred tem smo ga spraševale, koliko je še do konca. Okej, in jaz zdaj grem tja proti klopi in začnem slačiti dres. In ga slečem. Pa mi sodnik reče: “A veš, da ti moram zdaj dati rumeni karton?” Eeeee … Ne. A se hecaš? Zakaj? A zato, ker sem dala gol? Pa pravi, ne, zato, ker si slekla dres. Nič mi ni bilo jasno, haha… Ampak problem je bil, ker so vsi mislili, da sem mu nekaj rekla in sem dobila karton zaradi ugovarjanja. Pa je potem on povedal, da sem mislila, da je konec polčasa. No ja, saj takrat tudi kaj veliko govoriti ravno nisem znala, hahaha.

Ali bi rekla, da so fuzbalerke na splošno bolj “trde babe” in ne toliko klasične barbike? Ena Štajerka je zadnjič ostale, ki so se vse poklapane nekaj obirale pri izvajanju s sredine ob rezultatu 0:10, ozmerjala, da so manekenke …

Ma ne vem. Punce kot punce. Nismo nič kaj posebno grobe, ker smo fuzbalerke. Je pa res, da se zavedamo, da to ni balet. Takrat, ko igraš, igraš. Ampak drugače smo pa vse čisto normalne.

Koliko prelaufaš na Cooperju? Koliko tečeš na 100m? Trebušnjaki na minuto?

Ne vem. Ne vem. Ne vem. Hahaha.

Vidi se ti, da ne maraš izgubljati. Ali kdaj zakolneš na tekmi? Se je že kdaj zgodilo, da jih je sodnik fasal na ženski tekmi od gledalcev ali kaj podobnega?

Preklinjam nikoli ne. Tudi ostale ne, vsaj jaz nisem nobene naše nikoli slišala, da bi kaj rekla. Ali pa, da bi se katera grdo do sodnika obnašala. Mogoče si rečeš v sebi kaj. Zanimivo je bilo enkrat, ko sem še igrala v Splitu … Šlo je za en dobrodelni turnir v malem nogometu, prirejen za nekega malega fantka, ki je bil slep. Igralo je kar 36 ekip, me smo zmagale, jaz pa sem bila najboljša strelka in igralka turnirja. Bile smo kao domačinke, igrale smo za enega tipa, sponzorja, ki je imel lokal. Zgodilo se je v finalu, ob polčasu, in vsi so napadli mene, češ, da je pripeljal profesionalko … Jaz sem se samo umaknila in nisem hotela reči nič, ker so vsi »ven padli«. Spraševala sem našega trenerja, kaj je narobe in sem mu rekla, da se bom usedla, če ne smem igrati. Ampak mi ni pustil. Potem se je njihov trener začel prerivati in vpiti, kaj jaz delam tukaj, zakaj so pripeljali punco iz Bosne, ko pa je toliko punc tukaj, tudi hrvaških reprezentantk … Vse druge so bile pač Hrvatice, oni so izgubljali 0:3 in jaz sem dala vse tri gole … Pazi, pred tekmo nihče ni rekel nič o tem, da je kaj narobe. Takrat je bilo vse v redu. Ampak ta njihov trener itak nonstop dela sramoto in so bili vsi na moji strani. Turnir je trajal 14 dni in jaz sem bila vsem čisto všeč, saj sem se z vsemi ves čas dobro razumela. Ta trener pa je bil pač nekaj posebnega … in je psoval, nekaj v zvezi z bosansko materjo, pa to. Ampak nisem gledala na te stvari. Jaz sem samo igrala, to me le dvigne, da dokažem svoje, po kaj sem prišla in da sem boljša od njih. Na koncu je bilo 7:1 za nas, dala sem jim pet golov.

Koliko golov največ si zabila na eni tekmi?

Sedem. Proti Mariboru, lansko sezono.

Kaj smešnega se lahko zgodi na ženski tekmi, pa se ne more na moški?

Ne vem… vse se lahko zgodi! Okej, za mene je tole smešno: enkrat sem zgrešila žogo in udarila v stativo. Hahaha.

..???..

Ja, mi je počila arkada…

A ja, z GLAVO si zgrešila/udarila?

Ja, ja. »Pukla glava«, haha. Ampak so vse mislile, da se zafrkavam, ker se vedno nekaj delam. So rekle, dej, dej, Moira, no. Potem so pa videle kri… Na srečo nisem imela šivov, samo tiste ta bele flajštre.

Tvoji močnejši strani sta dribling in igra z glavo. A te nič ne skrbi, da bi si uničila frizuro?

Ne. Imam dober gel za lase!

Kje si se naučila tako motati? Spremljaš posnetke? Koliko keepy-uppyjev narediš?

Posnetkov v bistvu niti ne gledam. Gledam tekmo in ko vidim igralca, da nekaj naredi, grem ven in probam. In gre. Žongliram pa ful. Zadnjič sem s košarkarsko žogo in sem jih naredila 500. Ampak to mi je res dolgočasno, to bi jih lahko naredila ful, ful.

Si bila res tudi golmanka?

Ma ja, to smo igrali zadnjič tukaj na Reki. Isto turnir v malem nogometu. Pet nas je šlo: jaz, Petrovićka, pa Kovačeva in te punce tukaj. Naša golmanka Enita ni šla, zgubila je dokumente. In sem rekla, ma kaj, jaz sem bila golman v rokometu. Velega (direktor pri ženskah, op.a.) me je vprašal, a boš ti branila? Kaj pa, ali naj se vrnemo nazaj? Bom stala na golu, ampak bomo vsaj igrali. In potem sem bila proglašena za najboljšega golmana. Noben mi ni mogel dati gola, ful dobr.

S katerimi soigralkami se najbolj razumeš?

Z vsemi se super razumem. Enita, Zorica, v bistvu vse naše punce. Če se zmenimo, gremo.

Če je še kakšen sodnik, ki dobro izgleda, potem padajo tudi kaki komentarji na to temo … Če pa izgubimo – sudija je kriv!

Kaj bi videl in slišal, če bi bil muha na steni ženske garderobe po tekmi?

Če zmagamo, je dosti smeha. Če je še kakšen sodnik, ki dobro izgleda, potem padajo tudi kaki komentarji na to temo … Če pa izgubimo – sudija je kriv! Haha, nič posebnega. Se ne obmetavamo in ne tepemo. Pridne smo.

Nkolimpija.com vsako leto prireja piknik. A lahko računamo, da se nam boste punce pridružile naslednje leto in se z nami pomerile v fuzbalu?

Seveda. Bomo šli ena na ena, hahaha.

Tvoja napoved? Boste zmagale?

Itak.

Na ženskem fuzbalu ni veliko gledalcev. Državne prvakinje na tekmi z Olimpijo gleda 10 ljudi, od tega jih je pol igralk njihovih mlajših kategorij in pol “žabarjev”. Kaj bi ti naredila, da bi ta šport popularizirali?

Naredimo piknik pred tekmo! To bi jih bilo ful! Opažam pa, da tukaj niti na moškem nogometu ni veliko gledalcev, kako bo šele na ženskem… Na Hrvaškem je to malo bolje, ampak tudi tam na ženski nogomet pridejo samo tisti, saj veš, familija pa prijatelji. Je pa recimo po 200 gledalcev na tekmo. Največ jih je bilo na že omenjenem turnirju malega nogometa v Splitu. Tam sem igrala pred 2000 ljudmi. A veš, kako je to? Kar naježiš se.

Naš bralec je predlagal, da bi se punce slikale pomanjkljivo oblečene za klubski koledar. Kaj bi mu odgovorila?

Haha. Brez komentarja …

Za konec še obljubljeno preverjanje znanja slovenskega jezika. Zadnjič sem bil na gostovanju v Novem mestu. Ko sem videl uradni zapisnik s tekme proti Krki, sem tam v posebni rubriki prebral, da je ena tvojih soigralk dobila rumeni karton za “vlečenje”. Tvoj komentar?

Pravilo je pravilo. Zakaj je pa vlekla punca.

Pa ti veš, kaj pomeni “vlečenje” v slovenskem slengu? Isto kot “pušenje” v bosanskem!

Aja? Okej, zakaj je pušila, hahahaha …

Login

Dobrodošli!

Tole je kratek pozdrav
Join Typer
Registration is closed.