V petdesetih letih prejšnjega stoletja sta bila bežigrajski Odred (današnja Olimpija) in šišenski Železničar (današnja Ljubljana) velika lokalna rivala, kar so mediji tistega časa poimenovali »zagrizeno klubaštvo«. Njuni derbiji so privabljali lepo število gledalcev, vročekrvnih navijačev obeh klubov, tekme pa so bile vedno napete. Toda leta 1952 je Odred vseeno visoko slavil. (MZ)
Prvič objavljeno v Ljubljanskem dnevniku, 7. aprila 1952.
Blizu 4000 gledalcev se je zbralo včeraj na stadionu Odreda v pričakovanju, da bodo priča zanimivi igri domačih rivalov. Predvsem je zadovoljilo danes Odredovo moštvo, seveda mnogo bolj v drugem polčasu. Lahko rečemo, da so Odredovci zaigrali približno tako kot lani v nekaterih tekmah II. zvezne lige. Lepe in smiselne kombinacije v drugem delu igre so navdušile številne gledalce, efektni streli na gol pa so nenehno ogrožali Železničarjeva vrata.
Prvi polčas je potekel v precej enakovredni igri, vendar Železničar kljub požrtvovalnosti in borbenosti ni prodrl skozi dobro obrambo Odreda. Napadalci Železničarja so bili v borbi z Odredovimi igralci premehki in nekoliko prepočasni pri startih. Odlično je delovala krilska vrsta Železničarja, vratar Hegler pa je večkrat zelo uspešno posredoval.
Drugi polčas so se igralci Odreda razigrali, nasprotno pa so popustili Železničarjevi igralci in tako je uspelo Odredu zmagati z visokim rezultatom. Opazili smo, da je iz nerazumljivih razlogov v moštvu Železničarja manjkal Dekleva, zaradi česar je bila obramba močno oslabljena.
Lahko rečemo, da je zmagala rutina nad požrtvovalnostjo. Gledalcem priporočamo, naj se vendar že odrečejo zagrizenemu klubaštvu in naj prenehajo z neumestnimi opazkami predvsem na račun gostujočih moštev in sodnikov. Sodnik Presinger je bil popolnoma objektiven, gledalci pa so videli prekrške celo tam, kjer jih ni bilo.
Z žvižganjem se ne vzpodbuja nogometašev, zato le – to ne sodi na športne prostore.
