Prvič objavljeno na nkolimpija.com avgusta 2002
Igor Kafol
Marsikaj. Olimpija je letos boljša od Maribora, v občini Medvode raste nov up slovenskega nogometa, tale domača stran je postala uradna, v Olimpiji naj bi končno na plačilni dan izplačevali denar in ne obljube, a v tej kolumni bomo za zdaj obravnavali le novosti pri sistemu igre in igralcih.
Sistem
Nov sistem igre 4-4-2 (čeprav je verjetno vsem jasno, kaj te številke pomenijo, pa vendarle: 4 branilci, 4 vezisti, 2 napadalca) smo dočakali polni optimizma in verjetno tudi nerealnih pričakovanj in ne da bi nam bilo povsem jasno, zakaj je 4-4-2 boljše od 3-5-2. Seveda sam sistem brez dobrih igralcev ne pomaga kaj prida in ne glede na sistem se lahko igralci vlečejo po igrišču kot paraplegiki brez vozička ali pa drvijo kot snete sekire; in vsak sistem se lahko odigra odprto in napadalno ali pa obrambno s plašnimi in cincavimi prehodi na nasprotnikovo polovico. Pa vendarle, če nič drugega tako igra danes več ali manj ves razviti svet in kar je najboljše za Manchester United naj bi bilo dovolj dobro tudi za Olimpijo.
Nov sistem se nam je tako prodajal kot bolj sodoben in tudi kot bolj napadalen. Vendar pa je tudi stari 3-5-2 (z liberom) lahko odigran zelo napadalno. Toda slovenska tradicija je libera (tretji branilec ob dveh srednjih branilcih) zacementirala v izključno obrambnih vlogah. Medtem ko srednja branilca vsaj ob kotih in prostih strelih sodelujeta v napadu (saj sta srednja branilca najvišja igralca ekipe), slovenski libero polovice ne prečka, pa tudi sicer si srednja branilca vedno ogleduje le od zadaj. Originalno pa je libero kot prost igralec enakopravno sodeloval tudi v napadu in povzročal višek igralca na igrišču.
Le na videz je nelogično, da je sistem s štirimi branilci (4-4-2) bolj napadalen od sistema s tremi (3-5-2). 4-4-2 ne pozna libera, ki vedno ostaja zadaj, oba bočna branilca (levi in desni) pa se, ko ima moštvo v posesti žogo, aktivno udeležujeta igre v napadu (Roberto Carlos je najboljši primer) in praktično lahko igrata tudi na nasprotnikovi polovici. Ob izgubljeni žogi se morata seveda toliko hitreje vrniti na svoje obrambne pozicije.
Prednost sodobnejšega sistema 4-4-2 je v fazi napada v igralcu več, ki aktivno sodeluje tudi na nasprotnikovi polovici in številčni premoči na obeh krilnih pozicijah.
Če si natančneje pogledamo pomen številk v sistemih: pri 3-5-2 imamo tri (libero, dva srednja branilca) plus pet (dva bočna, trije srednji vezisti) plus dva (napadalca), pri 4-4-2 pa imamo (levi in desni branilec, dva srednja) plus štiri (levo in desno krilo, dva srednja vezista) plus dva (napadalca). V oči pade prednost sistema 3-5-2 v liberu, ki je »korektor« v obrambi, ko popravlja morebitno napako srednjega branilca (pri 4-4-2 je za srednjim branilcem le še golman) in v zgoščeni sredini vezne linije (trije srednji vezisti proti dvema). Prednost sodobnejšega sistema 4-4-2 pa je v fazi napada v igralcu več, ki aktivno sodeluje tudi na nasprotnikovi polovici in številčni premoči na obeh krilnih pozicijah (levi branilec in levo krilo proti samo enemu bočnemu sistema 3-5-2). Tako niti ni presenetljivo, da letošnja Olimpija večino nevarnih napadov odigra ravno prek krilnih pozicij in da je največ golov posledica predložkov v kazenski prostor.
Igralci
Vratar
Mavriča v zlatih golmanskih letih smo pričakali kot najbolj zvenečo okrepitev. Ne moremo reči, da je razočaral, a prav zaradi tekme s Šmartnim1 ne moremo še reči, da je branil nadpovprečno. Vsekakor pa je nadarjeni Popivoda še premlad, saj je lani kombiniral bravurozne obrambe z že kar duhovitimi napakami.
1V prvem krogu sezone 2002/03 se je Olimpija za Bežigradom 12. julija 2002 pomerila z Ero Šmartno in po vodstvu z 2:0 na koncu le remizirala z 2:2. Mavrič je nespretno posredoval pri obeh golih gostov. (Opomba: MZ)
Štirje branilci
Ravno na teh pozicijah ima letošnja Olimpija nove (in mlade!) igralce in hkrati ravno v obrambni liniji je sprememba sistema najradikalnejša. Srednja branilca sta letos standardno solidna Handanagić in Budičin, slednji sploh po tehničnih sposobnostih odstopa od branilskega povprečja. Levi branilec je morda najbolj pozitivno presenečenje, moj soimenjak (to že ne more biti naključje!) Lazić se odlikuje s prodornostjo in učinkovito aktivno igro v napadu. Očitno je več kot zadovoljen tudi trener Oblak, saj ob novih (tokrat zvenečih) okrepitvah Prosinečkem in Rudonji izjavlja, da naveze na levi (Lazić-Barun) ne misli spreminjati. Na poziciji desnega branilca imamo kar nekaj prometa, tu so igrali Mirtič (Šmartno), Ščulac (Bela krajina), Aljančič in če se senilnost ne poigrava z mano, tudi Pokorn. Prav na tej poziciji bi jaz preizkusil Rudonjo in tako po desni še povečal pritisk v napadu.
Štirje vezisti
Levo krilo Barun nas s kvalitetno igro prepričuje, da nekako vseeno ni prišel k nam s Štajerske, Desno krilo Kokol je odličen »tehničar«, skoraj edini naš igralec, ki naredi tudi potezo več (a redkeje potezo preveč). Upam, da so govorice o karakternih pomanjkljivostih le govorice in da se bomo še nagledali njegovih preigravanj na desni. Njuni menjavi, na levi mladi Štrbac (igra tudi kot napadalec, osebno pozitivno presenečenje pripravljalnih tekem) in na desni Pokorn, opozarjata na nepravičnost pravila, da ima lahko ekipa le enajst igralcev na igrišču. Srednja vezista sta v novem sistemu le dva, tako da sta bolj ali manj odpadla Agić in Fridl, Žlogarjevo mesto je nedotakljivo, presenetljivo pa je na koncu (za zdaj) iz prve ekipe izpadel domorodec Kosić, katerega je (ponavljam: presenetljivo) nadomestil Grabić. Videti pa je, da se bo ta »za zdaj« še malce raztegnil, saj najverjetneje na to igralno mesto prihaja Prosinečki.
Dva napadalca
Kaj reči o napadalcih? Molk je sicer zlato, a platina je več vredna, zato nadaljujmo. O Šehiću vemo premalo, o Pucu nekateri mislijo, da tudi vedo premalo, drugi pa, da tokrat vedo že vse, o Jusufbegoviću vemo, da nam še ni jasno, kaj točno vemo, o Tignju vemo, da jaz vem nekaj čisto drugega, kar ve večina ostalih (vendar ljudje božji, na moji strani sta Katanec in Oblak, res pa je, da so Dagestanci prestopili na vašo stran2). Kaj še vemo? Ja, to vemo vsi: na tej poziciji rabimo še eno okrepitev.
2Reprezentant Senad Tiganj (zato je omenjen selektor Katanec, ki ga je vzel tudi na SP v Korejo) je bil julija 2002 na pragu prestopa v Anži iz Mahačkale, a je na koncu transfer padel v vodo. (Opomba: MZ)
