Borac je zadnjič na uradni tekmi v Ljubljani gostoval v nedeljo, 26. maja 1991, pred 34 leti, le mesec dni pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti. Takrat je dokaj srečno zmagal z golom v zadnji minuti. V četrtek bo v Stožicah zagotovo drugače!
Prvič objavljeno v Delu, 27. maja 1991
Olimpija z Borcem vodila z golom Šeparovića, nato pa sta Lukić in Buvač dosegla gola v 45. in 90. minuti in zmago zagotovila Borcu – Olimpija igrala še slabše kot z Veležem
LJUBLJANA – Nogometaši Olimpije so za Bežigradom drugič zapored izgubili. Tokrat so pustili še veliko slabši vtis kot nazadnje z Veležem, ki se je predstavil kot zelo solidno moštvo. Borac se je predstavil kot moštvo skromnih sposobnosti, točki z izredno slabo Olimpijo pa je osvojil srečko (ko so vsi čakali enajstmetrovke). Gostje so oba gola dosegli v zadnjih minutah prvega in drugega polčasa.
Olimpija : Borac 1:2 (1:1)
Štadion za Bežigradom, gledalcev 2000, sodnik Ahmetović (Doboj).
STRELCI: 1:0 – Šeparović (30), 1:1 Lukić (45), 1:2 Buvač (90).
OLIMPIJA: Varvodić, Englaro, Jermaniš, Da. Vrabac, Perica, Zečević (Bosiljčić), Čeh, Tešić (Pantić), Di. Vrabac, Pate, Šeparović.
BORAC: Jakovljević, Malbašić, Šašivarević, Bogdanov, Stegnjajić, Špica, Ratković, Buvač, Dragoslavić, Šušić (Mataja), Lukić.
Bežigrad je pred tekmo utripal v pričakovanju zanesljive zmage s tekmecem, ki je bil praktično že rešen vseh skrbi. Toda zgodilo se je drugače, Olimpija je ponovila igro iz drugega polčasa v tekmi z Veležem in vnovič zelo razočarala.
Hitri Beograjčan Dejan Lukić je za Bežigradom že blestel, tokrat je bil nekdanji igralec Budućnosti in Radničkega le v drugem dresu. Že v 7. minuti je zasejal paniko v ljubljanski obrambi, po kateri je moral trener Dogandžić zamenjati vlogi obeh branilcev. Toda tudi Englaro ni bil uspešnejši kot pred njim Jermaniš.
Olimpiji že od prvih minut ni tako rekoč nič uspevalo. Njeni igralci niso izpeljali niti ene smiselnejše akcije, toda v 30. minuti se je mreža odličnega banjaluškega vratarja Jakovljevića le zatresla. Jermaniš je silovito streljal s kakih 25 metrov, v kazenskem prostoru pa je žoga zadela Šeparovića, spremenila smer in presenetila vratarja gostov.
V prvem polčasu velja omeniti še dva nevarna strela Da. Vrabca in Zečevića, to pa je bilo tudi vse, kar je Olimpija opravila v 45 minutah. In v zadnji minuti »darilo« gostom. Zečević je žogo slabo vrnil Englaru, njun spodrsljaj pa je spretno izkoristil hitri Lukić in z ostrim in natančnim strelom izenačil.
V nadaljevanju je Olimpija pokazala malo več. Že v prvih 10 minutah sta Da. Vrabac in Tešić zamudila dve sijajni priložnosti, v 68. minuti pa je Da. Vrabac z glavo zadel vratnico. V finišu je Olimpija zaigrala na vse ali nič, tvegana igra pa se ji je maščevala. V zadnjih trenutkih je Ratković izpeljal lep nasprotni napad po levi strani, še lepše podal na drugo stran, kjer se je odlično znašel Buvač in gostom zagotovil srečno zmago, ki je niti sami niso pričakovali.
Rekli so za Bežigradom:
Ivan Zidar, predsednik IO Olimpije: »Borcu lahko za točki le čestitam, kajti predstavili so se kot športna in poštena ekipa. V naši ekipi in v klubu nasploh pa bo treba marsikaj razčistiti.«
Slobodan Dogandžić, vodja strokovnega štaba Olimpije: »Poskusili smo vse, kar se je v tem položaju v klubu pač dalo storiti, vendar premalo. Gola smo prejeli v zadnjih minutah prvega in drugega polčasa. Menim, da so zadnji nastopi in rezultati le pokazatelj stanja v klubu, kajti nezadovoljnih igralcev ni moč več motivirati, tako na treningih kot tudi na tekmi. Za tekmo se je potrebno pripravljati cel teden, ne pa samo priti na igrišče.«
Jani Pate, napadalec Olimpije: »Nimam kaj povedati. Že tako težko dosežemo zadetek in potem še najbolj ugodnih priložnosti ne znamo izkoristiti. Sicer pa je stanje v klubu porazno, dohodkov nismo prejeli ž dalj časa, zato v petek tudi nismo trenirali, tekmo pa smo igrali brez večjega motiva. Žal.«
Alfred Jermaniš, branilec Olimpije: »Borili smo se po najboljših močeh, vendar v danih okoliščinah pač ni šlo. Prvenstva sicer še ni konec, osvojiti pa moramo še točko. Dogodkov v tem tednu raje ne bi komentiral.«
Vladica Popović, vodja strokovnega štaba Borca: »V borbeni tekmi obeh ekip smo izkoristili priložnosti in zasluženo odnesli obe točki iz Ljubljane. Pokazali smo veliko želje in borbenosti, zato smo zmage toliko bolj veseli. Olimpija ni igrala slabo, vendar moram kljub vsemu najprej čestitati svojim igralcem.«
Dejan Lukić, napadalec Borca: »Izkoristili smo slab dan Ljubljančanov in nadaljevali serijo dobrih iger v zadnjih kolih. Tekma je bila korektna, do konca pa lahko osvojimo še tri ali štiri točke.«
Jure Zorčič
OLIMPIJA: kaotične razmere
V taboru Olimpije zadnje čase vladajo prav kaotične razmere. Igralci so zaradi neizpolnjenih obveznosti kluba celo štrajkali, toda na tekmi so njihovi navijači od njih vendarle pričakovali več. Tokrat jim namreč ni mogoče očitati, da se niso borili, odpovedali so kar zadeva znanje. V vseh 90 minutah jim ni uspelo izpeljati skoraj nobene zares uspele kombinacije.
Zvezna vrsta je spet povsem odpovedala, v njej ni bilo igralca, ki bi znal povezati vrste in razporediti soigralce. Vsi so hitro uvideli, da z organizirano igro ne bo mogoče priti do kazenskega prostora, zato so igrali »na preskok«. Olimpija za »preskok« nima ustreznih igralcev, takega načina pa pravzaprav tudi ni vajena.
Olimpija je igrala slabo, toda v seštevku je bila vendarle za odtenek boljša od Borca, katerega igralci so se srčno borili, z izjemo Ratkovića in Lukića pa pokazali zelo skromno znanje. Trener Dogandžić je potek tekme poskušal spremeniti z rokadami, če bi Da. Vrabac na primer namesto vratnice zadel mrežo, potem bi mu vsi ploskali za pravo potezop, ob porazu pa ostaja vtis, da bi bilo mogoče moštvo sestaviti bolje. S Pantićem, Topićem ali celo z Bobanom.
Ocene: 6: Da. Vrabac, Šeparović, Pate, 5: Di Vrabac, Perica, Jermaniš, Varvodić, 4: Englaro, Zečević, Čeh, Tešić, brez ocene: Pantić.
Franci Božič
