Prvič objavljeno v dnevniku Dan, 16. maja 1913
Ljubljana ima zelo lepo in ugodno lego. Mesto samo se prikupi vsakemu tujcu, razgled z grada proti severni strani in proti gorenjskim planinam pa vzbuja občudovanje vsakega popotnika. Ljubljana ima tudi lepa sprehajališča: Tivoli in Rožnik, Grad, Golovec, Fužine nudijo sprehajalcem toliko lepih kotov, da v Ljubljani tudi po letu ob času najvišje sezone v tem oziru nihče ničesar ne pogreša. Nekoliko slabše je bilo doslej preskrbljeno za kopališče – z novim kopališčem v Ljubljanici pa bo tudi v tem oziru vsakemu ustreženo. Ljubljana je tudi središče izletov na vse strani; tujci in gostje, ki prihajajo v Ljubljano, imajo od tu izlete v Kamniške planine, Jezersko, Bled, Bohinj, Postojno itd.
Ker je v Ljubljani križišče cest, gredo skozi mesto avtomobilske dirke. Zadnji čas smo čitali, da bo v Ljubljani tudi pilotska postaja za zrakoplove. Vse to bi morali vpoštevati in skrbeti za razvoj športa v našem mestu. Doslej smo v tem oziru premalo storili. Ljubljana še nima svojega športnega prostora.
Športni prostor
Pri razvoju športnega življenja v današnjih mestih je postal primeren športni prostor vsakemu mestu nujno potreben. To so tudi vsa mesta vpoštevala in so podpirala športne klube pri njih delu.
V načrtih za severno stran Ljubljane smo videli športni prostor precej daleč na Posavju. Predno bo Ljubljana do tja zrastla, potrebujemo športni prostor bliže mesta. Lep športni prostor bi se dal ustvariti tudi na novih nasipih, ki so jih navozili iz struge Ljubljanice za prisilno delavnico proti Štepanji vasi. Material je lepo splaniran in bo nastala tam lepa visoka ravnina z obširnim razgledom. Ko pojde tramvaj ob strugi Ljubljanice, bo ta prostor za športne prireditve zelo primeren. Sedaj še delo ni dokončano in je preveč oddaljen od mesta. Zato pride v poštev edini prostor pod Tivoli, ki je blizu in so ga sedanji meščani navajeni. Pod Tivoli pa sta samo dva prostora ravna in za šport primerna t. j. travnik ob Marije Terezije cesti proti Šiški in dirkališče. Travnik ob Marije Terezije cesti je prostoren, toda zaradi lege se ne da lahko ograditi in je primeren le za šolske igre. Preostaja torej edino dirkališče.
Vprašanje dirkališča
Dirkališče ima sedaj v najemu »Ljubljanski Sokol«. Pogodba velja še do leta 1915. »Ljubljanski Sokol« je dobil dirkališče v najem po sokolskem zletu leta 1905. Zob časa in bližnja soseščina pa sta uničujoče vplivala na planke. »Sokol« je imel z njimi mnogo stroškov. Sedaj so planke v skrajno slabem stanju in treba bi bilo precej stotakov, ako se hočejo dobro popraviti.
Na dirkališču se nahajata dva lawntennis prostora, od katerih plačuje športni klub najemnino. Velika večina prostora pa leži brez porabe.
Na dirkališču se nahajata dva lawntennis prostora, od katerih plačuje športni klub najemnino. Velika večina prostora pa leži brez porabe. Sredi dikrališča stoji drog za telovadbo – drugače se dirkališče malo rabi.
Ako bi se vsa športna društva zvezala, bi se dalo dirkališče preurediti v lep športni prostor, na katerem bi imeli vsi dovolj prostora. Pri tem mislimo: Sokol, Športni klub. F. K. Ilirija. »Sokol« bi imel od tega le dobiček, ker bi mu prostor več nesel – za telovadbo pa bi mu ostalo še vedno dovolj prostora. Na dirkališču bi dobili sledeče prostore. Dva lawntennis prostora za nogometne tekme – prostor za telovadbo (drog, bradlja), prostor za proste vaje (diskus, kopje), prostor za tek in prostor za ježo.
Namesto polpodrtega dirkališča, ki že sedaj ne krasi okolice – bi dobili lep, moderen športni prostor, ki bi odgovarjal vsem našim potrebam in bi se mogel v njem naš domači šport, skupno s telovadbo lepo razvijati.
Ta prostor bi bil enako poraben za večje veselice, kakor slišimo, je postal »Sokol« tudi lastnik hiše, ki stoji ob dirkališču in je bila nekdaj last »Kluba slovenskih biciklistov«. Sedaj je tam skladišče za stroje. Ako ona hiša ostane skladišče, bi bilo treba na drugem mestu stavbo za posamezne klube.
Želeti bi bilo, da bi se ta vprašanja čim preje rešila.
Dobro razvit šport ima pomen za narod – ima pa pomen tudi za mesto (tujski promet) s tem pa tudi pokažemo, da nočemo biti zadnji med zadnjimi.
Pri nas vlada v »Sokolu« še nekak predsodek proti športnim društvom, drugod se že šport razvija v področju »Sokola«. (N. pr. Volosko-Opatija ima nogometni odsek.) Ako je na dirkališču lawntennis, bi bil istotako prostor za nogometno igro in za vse druge panoge domačega športa. Vse to spada k telesni vzgoji. Dobro razvit šport ima pomen za narod – (ljubljanski šport bi moral pospeševati tudi šport po manjših mestih) – ima pa pomen tudi za mesto (tujski promet) s tem pa tudi pokažemo, da nočemo biti zadnji med zadnjimi.
V našo skupno korist in ugled torej, ako se društva dogovore in vprašanje čim preje ugodno rešijo.
