Prvič objavljeno v reviji Tempo jeseni 1979
Bivši član prvega moštva Čelika iz Zenice igra v dresu ljubljanskega ligaša v dobri formi. Hvali novo okolje, nove odnose in dobro atmosfero v Olimpiji ter obljublja, da zmage v srečanjih s favoriti kmalu ne bodo več nikakršno presenečenje.
Dovolj je bilo, da novi srednji krilec Olimpije, Jasmin Hajduk, odigra eno tekmo po okusu Ljubljančanov in med njimi se je ustvarila prijateljska vez, kot da se poznajo že leta.
Zato je povsem razumljivo, da se na štadionu za Bežigradom slišijo komentarji: »Jasmina nihče ne more preigrati«, »Ko krene v napad, ga je težko zaustaviti«, »Jasmin igra zanesljivo in hladnokrvno kot Beckenbauer« … To so komplimenti, ki se slišijo na račun donedavnega člana Zeničanov, od zadnjega prestopnega roka nogometaša Olimpije.
Hajduk v slogu Beckenbauerja
Hajduk je celo desetletje nosil dres Čelika. V Zenici si je ustvaril ime, pred časom je bil celo kandidat za reprezentanco. Če se pred dvema letoma zaradi stanovanja ne bi sprl z upravo matičnega kluba, verjetno nikoli ne bi zapustil Bilino polje, »mesto jekla« in mnoge prijatelje.
Ker pred dvema sezonama ni želel igrati, ko se je Čelik krčevito boril za obstanek v družbi prvoligašev, so Hajduka v upravi proglasili za glavnega krivca, da so Zeničani izpadli iz prve lige. V prejšnji sezoni, ko je bil spor zglajen (Hajduk je dobil želeno stanovanje), je ponovno vodil svoje moštvo in zahvaljujoč njegovim dobrih igram so se Zeničani, po vsega letu dni, vrnili med elito. Toda njihov »korektor« ni mogel pozabiti prejšnjega stališča ljudi iz uprave in je odšel.
»V Olimpijo sem prišel, ker sta mi bivši soigralec Buza in nekdanji trener Varagić pripovedovala vse najlepše,« poudarja Hajduk. »Podpisal sem štiriletno pogodbo s klavzulo, da lahko odidem pred iztekom. Trenutno stanujem v hotelu, nisem oženjen, tako da se mi ne mudi dobiti stanovanje. Tudi to vprašanje bo klub kmalu razrešil. Star sem 29 let, počasi razmišljam o koncu kariere, ne bom pa zanemaril študija na višji trgovski šoli, kjer sem se prebil že skoraj do konca.«
Njegov slog je beckenbauerski, rad ima tehnično nadigravanje in igro z domišljijo.
Ljubitelji nogometa dobro poznajo Jasmina Hajduka. Niti po videzi niti po igri ni krilec »razbijač«. Njegov slog je beckenbauerski, rad ima tehnično nadigravanje in igro z domišljijo.
Uvrstitev Olimpije ni presenečenje
Jasmin, kako ste se znašli v novem okolju?
»Iskreno povedano, odlično. Kot da bi s sedanjimi soigralci igral že leta,« se smehlja Jasmin in gleda svojega starega prijatelja Mehmeda Buzo. Z njim je dolga leta igral v dresu Čelika in zdi se, kot da mu želi s pogledom še enkrat reči »hvala«, ker ga je nagovoril, da pride v Ljubljano.
»Trenutno imamo odlično ekipo, nismo moštvo, ki bi se moralo boriti za obstanek in če je tako, je lepo igrati. Tukaj je tudi zvesta publika, pa tudi zaslužek ne bo izostal. Na začetku letošnjega prvenstva, po zmagah nad Zvezdo in Dinamom, so nas proglasili za presenečenje, prijetno presenečenje seveda, jaz pa trdim, da ne bo na koncu nikakršno presenečenje, če se znajdemo v zgornjem delu lestvice. Olimpija je zdaj močna kot v časih Oblaka, Popivode, Bečejca.«
Kljub temu vaši rezultati ostajajo nekoliko v senci razprav o prihodkih igralcev v vašem klubu. Ali gre tukaj, po vašem mnenju, za kaj takega, kar je v nasprotju s predpisi in samoupravljanjem?
»Ne spadam v skupino tistih igralcev, ki so dobili nagrade, o čemer se je v javnosti toliko govorilo, ker sem prišel kasneje. Povedal bom samo, da nisem dobil ničesar ‘pod mizo’ in da je naš pravilnik o nagrajevanju dostopen vsakomur in povsem usklajen s samoupravno ureditvijo. Dohodki v Olimpiji so odvisni od učinka igralcev in zato mislim, da je prav, da se boljši rezultati tudi bolje nagrajujejo.«
Jovo Vuković
(Iz srbščine prevedel Miha Zupan)
