Prvič objavljeno v Delu, 19. junija 1966
Danes mineva 57 let od prvega nastopa Olimpije v evropskih pokalih, zato smo za vas izbrskali poročilo s tekme proti Hansi iz Rostocka v pokalu Intertoto.
V prvi nogometni tekmi za Rappanov pokal je moštvo Hansa Rostock premagalo Olimpijo 4:3 (2:2). Strelci: Wruck II v 18. in 79., Pankrau v 23. ter Drews v 85. min. za goste, za domačine pa Zagorc v 15. in 36. ter Čeh (11m) v 63. min. Pred 3000 gledalci je sodil Botić iz Beograda, stranska pa sta bila Jakše (Ljubljana) in Janžeković (Maribor).
HANSA ROSTOCK: Weinseh, Sackritz, Rump, Hergesell, Wruck I., Seehaus, Barthels, Pankrau, Decker, Wruck II., Drews.
OLIMPIJA: Škulj, Sombolac, Bjedov, Čeh, Šoškić, Srbu, Popivoda, Nikolić, Zagorc, Mladenović, Oblak.
Posledice četrtkovega poloma1 so se pokazale že ob vhodu na centralni stadion, kjer je bil obisk gledalcev zelo skromen. Na stadion so prihiteli le najbolj zagreti privrženci te igre in ljubljanskega ligaša. Olimpija je bila spet oslabljena. Tokrat je nastopila brez poškodovanih Kulenovića in Jovičevića, tako da trener Elsner pred začetkom tekme ni imel kaj razmišljati, za koga naj se odloči.
Kljub temu, da uvodni tempo še ni povsem angažiral igralcev, so gostje izvedli kar tri zaporedne nevarne prodore in izsilili dva kota. S tem so takoj dokazali svoje visoke kvalitete. Olimpiji je uspelo izpeljati prvi resnejši napad šele v deseti minuti in še tega je sodnik zaustavil zaradi offsidea.
Potem so postali domačini živahni in uprizorili več napadov, od katerih pa je bila šele akcija v 15. minuti kronana z bolj ali manj nepričakovanim uspehom. Šoškić je podal prostemu Zagorcu2, ki se je odločil za strel iz povsem mrtvega kota. Njegova ostro streljana žoga seje znašla že prek golove črte in Olimpija je prešla v vodstvo – 1:0.
Samo dve minuti pozneje so gostje izenačili po hudi napaki obrambe, predvsem nezanesljivega Škulja, ko je Drews s hladnokrvno plasiranim strelom izenačil – kako poceni zadetek! Isti igralec se je samo pet minut pozneje ponovno vpisal v listo strelcev, ko je presenetil vratarja s silovito bombo, ki pa bi jo lahko Škulj vendarle ubranil – 2:1 za Rostock.
Nasploh so se Nemci često posluževali strelov od daleč. Imeli so prav, saj so se izkazali kot dobri in precizni strelci, razen tega pa so imeli proti sebi še zelo nezanesljivega Škulja, medtem ko Olimpija ni imela odločnega ali vsaj podobnega človeka v napadu. Vendar so uspeli v 36. minuti izenačiti po zaslugi spretnega Zagorca, ki je izrabil nesoglasje v obrambi in hladnokrvno poslal žogo v mrežo – 2:2.
Po odmoru je Nikolića zamenjal Golec, ki naj bi s hitrejšimi naleti prispeval k nenadnim napadom. Toda zaradi enakih napak in pomanjkljivosti se igra Olimpije v bistvu ni prav nič spremenila. Nemci so še naprej uveljavljali odlike, kakor preciznost, dobro zasnovane akcije, predvsem pa so bili v ljubljanskem kazenskem prostoru, pa tudi zunaj črte izredno nevarni.
Ni pomagalo niti ponovno vodstvo Olimpije, potem ko je Čeh po grobem prekršku nad Oblakom poslal žogo z bele točke v mrežo, saj so se črno-beli3 vse pogostoma izgubljali na terenu. Še slabše je bilo zanje, ko je sodnik zaradi grobosti odstranil od igrišča Pankraua, saj se je potlej zdelo tako, kakor da imajo gostje številčno premoč, ne pa Olimpija.
Da bi bila mera v tej situaciji zvrhana, pa je Wruck II. ponovno izkoristil Škuljevo nepazljivost in izenačil, pet minut pred koncem tekme pa je Drews uspešno ponovil podvig pred odmorom: s kakih 20 metrov razdalje je poslal žogo tik pod vratnico, s čimer je bila usoda domačinov zapečatena.
Stane Lipar
Opombe:
1Olimpija je v zadnjem krogu državnega prvenstva proti novemu prvaku, novosadski Vojvodini, za Bežigradom izgubila kar s 6:0.
2Trboveljčan Jože Zagorc je v obdobju 1963-69 na 155 uradnih tekmah dosegel 92 golov in je za Zoranom Ubavićem in Vilijem Amerškom tretji najboljši strelec kluba vseh časov.
3Olimpija je v zeleno-belih dresih igrala šele od leta 1969 naprej.
(Opombe: MZ)
