Prvič objavljeno na nkolimpija.com 15. decembra 2009
Franci Zavrl, predsednik Olimpije, ni lahek sogovornik. Povedal bo raje manj kot več, raje bo dvakrat premislil in nato bil tiho kot enkrat povedal. Je pač premišljen, umirjen človek. V tistem medijskem, zvezdniškem smislu v njem nima smisla iskati novega karizmatičnega “originala” tipa Ivana Zidarja, Silvia Berlusconija ali podobnih, vseeno pa njegovi odgovori veliko povedo. Pogovarjali smo se o združevanju z Interblockom, splošnemu stanju v klubu, iskanju sponzorjev, privatizaciji, možnostih za okrepitve, načrtih …
Po Ljubljani že nekaj časa ponovno krožijo govorice in različne špekulacije o združevanju Olimpije in Interblocka …
»Pred slovenskim klubskim športom so težki časi in to velja tudi za nogomet, saj gospodarska situacija sponzorstvom ni naklonjena. O tem smo pred kratkim govorili tudi predsedniki prvoligaških nogometnih klubov. Ljubljana ima dva nogometna prvoligaša in ideje o njunem tesnejšem sodelovanju so prisotne že kar nekaj časa, res pa je, da so se v zadnjem času, ravno zaradi premagovanja finančnih zagat, ponovno obudila. Pri tem je potrebno upoštevati, da bo Olimpija naslednje leto dobila svoje mesto na stadionu v Stožicah, da smo z organsko rastjo kluba dosegli lep napredek, imamo bazo zvestih navijačev, intenzivno iščemo generalnega sponzorja kluba, kjer nam pomaga tudi župan Janković …«
Niste odgovorili: se bo Olimpija združila z Interblockom?
»V prihodnost ne vidim, lahko pa vam povem, kakšno je trenutno stanje. Dejstvo je, da se oboji soočamo s finančnimi težavami in da bi v trenutni situaciji bilo finančno najbolj racionalno, če bi nam uspelo združiti moči. Vendar takšne stvari niso enostavne, obstajajo pravila Nogometne zveze Slovenije, ki jih je potrebno upoštevati, poiskati je potrebno najbolj optimalno rešitev, s katero bi vsi pridobili … Slovenija je majhna, nogomet pa drag šport. Upam, da bomo uspeli zgraditi Veliko Olimpijo, lahko pa se tudi zgodi, da nam ne bo uspelo. Res ni enostavno. Letos bomo v drugi del sezone zanesljivo startali vsak po svoje, kaj bo prinesel čas, pa bomo še videli.«
Čigava je pravzaprav Olimpija danes? Imate tendence po privatizaciji?
»Trenutno imamo ustanovljeno podjetje Člansko moštvo d.o.o., prek katerega vodimo poslovanje prve ekipe, finančno poslovanje mladinskih selekcij pa poteka prek društva. Pomembno je, da ti dve zadevi ločimo, da ena druge ne najedata. Člansko moštvo d.o.o. je v lasti društva. Če bomo Olimpijo kdaj privatizirali, nameravamo to narediti z javnim pozivom vlagateljem. Pravzaprav jih že zdaj pozivam, da naj kar pošljejo sponzorska sredstva … (nasmeh)«
Tale poziv je zvenel nekoliko cinično. Vemo, da sredstev kronično primanjkuje, v nekem trenutku so bili blokirani računi. Kdo sploh trenutno financira klub?
»Med sponzorji so Rastoder d.o.o. z blagovno znamko Derby, Orka z Luno, Pristop in drugi … Vzpostavljeno imamo tudi jasno sponzorsko shemo ter začrtane smernice in cilje marketinške strategije. Na tem področju natančno vemo, kaj želimo, zaradi številnih tekočih aktivnosti pa nam zmanjkuje časa, da bi lahko naredili še kaj več. Lahko vam povem, da brez Izeta Rastoderja Olimpije ne bi bilo več in da je potrebno res veliko potrpljenja in volje, da sestavimo konec s koncem … Vendar se trudimo in za pričetek spomladanskega dela prvenstva že pripravljamo tudi novo oglaševalsko kampanjo, v kateri bo, upam, spet nastopal Cime.«
Cimirotić je res magnet in vzor za marsikoga, tudi za mlade. Olimpija pa gradi podmladek?
»Vsekakor. V izvršnem odboru je na tem še posebej aktiven Groga Čenčič, oblikovali smo tedensko koordinacijo vseh pogonov, skušamo urediti status nogometnega centra za Bežigradom. Vanj smo vložili veliko denarja in zdaj nas ti dolgovi tepejo, imamo pa vsaj igrišča. Ni lahko, ampak podmladek je za Olimpijo ključen. Ne samo zato, ker tako klub živi naravni ciklus z okoljem, ampak tudi zato, da zrastejo veliki nogometaši znotraj kluba. To nenazadnje dokazuje tudi Jan Oblak.«
Kakšna je vaša ocena polsezone? Kako je z obveznostmi do igralcev? Ali še računate na Cimirotića?
»S prvim delom sezone in doseženo sredino lestvice moramo biti zadovoljni, čeprav smo intimno želeli doseči več. Kot rečeno – po dolgih letih ponovno nastopamo v 1. SNL, zaradi česar nas je marsikdo imel za outsiderje, tekmovanje smo pričeli z dvema točkama minusa, ekipa ni bila uigrana. Na prvih tekmah smo se lovili, kmalu smo zamenjali trenerja, vendar pa se nismo predali in smo ujeli ritem, v golu imamo enega izmed najobetavnejših mladih slovenskih nogometašev … Sedaj člansko ekipo konsolidiramo – tudi v skladu s finančnimi zmožnostmi, z igralci, ki niso imeli pravega odnosa, smo se razšli, zelo pa mi je žal za Cimetovo poškodbo, saj je bil resnično pravi vodja tako na igrišču kot izven njega. No, ampak nanj še vedno računamo, želim si čim prej skleniti dogovor z njim tudi za prihodnjo sezono … Sicer je vzdušje med igralci in strokovnim vodstvom dobro, igralci so tudi redno dobivali plače in premije.«
Ampak okrepitve bodo nujne.
»Glede okrepitev lahko zaenkrat rečem le, da je veliko odvisno od tega, ali nam bo uspelo pridobiti še kakega velikega sponzorja, na tej osnovi se bomo odločali dalje. Dobrih okrepitev si seveda vsi želimo, saj si tudi vsi želimo Velike Olimpije, vendar se moramo hkrati na drugi strani zavedati tudi naše realnosti in tega, do kam lahko sežemo. Tako da tu si dajmo pustiti še malo časa. Živeti moramo znotraj možnosti.«
Že, toda zakaj potem Olimpija ne išče okrepitev v lokalnem bazenu, ampak jih išče povsod drugje po svetu?
»Na to vprašanje vam je najbolje odgovoril že naš športni direktor Simon Sešlar. Kolikor vem, jih iščemo in jih bomo iskali tako po ljubljanskem bazenu kot po Sloveniji kot v tujini. Kakega kandidata iz tujine smo tudi že zavrnili. Skušamo izbirati res racionalno in natančno. In zadovoljen sem, da smo ob polovici sezone tam, kjer smo, saj smo štartali izpod ničle.«
