Ob smrti Miloša Šoškića se v rubriki »Porumenele strani« spominjamo njegove zadnje tekme v zelenem dresu, ko je Olimpija v jesenskem delu sezone 1974/75 doma izgubila z Radničkim iz Niša, nesrečni Šole pa je utrpel hudo poškodbo.
Prvič objavljeno v Delu, 28. oktobra 1974.
Nogometaši Olimpije so po slabi igri povsem zasluženo izgubili z niškim Radničkim z 1:2 (0:1) – Strelec za domače Vugrinec – Šoškić poškodovan
LJUBLJANA – Nogometaši Olimpije so doživeli prvi poraz v letošnjem prvenstvu za Bežigradom. Obe točki jim je zanesljivo odvzel niški Radnički, ki je bil precej boljši kot kaže rezultat. Zeleno-beli so igrali bledo, neprepričljivo in so si povsem zaslužili žvižge in proteste razočaranega občinstva.
Štadion ob Titovi cesti, gledalcev 5.000, sodnik Ihtijarević (Sarajevo), vreme sončno, teren soliden za igro.
STRELCI: 0:1 S. Petković (1), 0:2 Antić (57, 11-m), 1:2 Vugrinec (80).
OLIMPIJA: Sarap, Dogandžić, Babšek, Vugrinec, Šoškić (Iskra), Klampfer, Popivoda, Lalović (Samatović), Jurišić, Grubor, Rožič.
RADNIČKI (N): Pantelić, Stefanović, Kovačev, Rajković, Mitić, Andrejević, Mladenović (Živić), Antić, Stoiljković, Dimitrijević, S. Petrović (M. Petrović).
Še preden se je tekma prav začela, že je stadion obnemel. Pri napad gostov je obrodil uspeh. Najprej so izsilili kot, po prekršku skrajšan kot z leve strani, potem pa je Antić podal pet, šest metrov od vrat, na prvo vratnico do S. Petrovića, ki je z dvignjeno nogo porinil žogo mimo nemočnega Sarapa. Vsa ljubljanska obramba je zaspala in je v celoti kriva za zadetek.
Olimpijo zadetek na videz ni zmedel, poskušala je popraviti napako, vendar ji je uspevalo bolj malo. Položaj se je zanjo poslabšal v petnajsti minuti, ko je Stoiljković tako poškodoval Šoškića, da je moral ta takoj zapustiti igrišče in poiskati pomoč v bolnišnici. Obnovila se mu je njegova stara poškodba – ključnice.
V trenutku, ko je Šoškić vstopal v rešilni avtomobil, in je Olimpija igrala z desetimi igralci, je Mladenović zamudil izredno priložnost za povišanje rezultata. Pet metrov od vrat je bil sam pred Sarapom, vendar njegov »lob« ni bil točen.
V dvajseti in enaindvajseti minuti je imel Rožič dve res lepi priložnosti. Najprej je po veliki gneči v kazenskem prostoru Radničkega streljal »škarje« le slab meter od vrat, potem pa je sam prodrl pred Pantelića, vendar mu je ta v panterskem skoku vzel žogo z noge. Tudi Lalović je bil v 26. minuti sila nespreten, saj je bil tudi takrat položaj zrel za izenačenje.
Do odmora so domači samo še enkrat ogrozili nasprotnega vratarja. Jurišić je v 35. minuti prodiral proti kazenskemu prostoru, vendar ga je Mitić grobo odrinil in odvrnil nevarnost. Do konca polčasa se ni pripetilo nič posebnega, z izjemo zadnje sekunde, ko je nekdo od domačih igralcev poškodoval vratarja Pantelića, ki je obležal, vendar si je v odmoru tolikanj opomogel, da je lahko nadaljeval tekmo.
Začetek nadaljevanja je bil obetaven za domače. V 50. minuti je Mitić z rokami ujel žogo in sodnik je akcijo prekinil, bržkone misleč, da mora gostu takoj pokazati rumeni karton. Vendar pa bi radi zelo ugodnega položaja Rožiča Ihtijarević moral pustiti prednost.
Samo sedem minut kasneje je bila tekma odločena. Akcijo igralcev v belih dresih je začel Stoiljković na desni strani in v kazenskem protoru počakal prostega Mladenovića. Ta je bil sicer v offsideu, vendar pa je Vugrinec napravil napako, stekel v kazenski prostor in tako preprečil posredovanje sodnika. Klampferju ni preostalo drugega, kot da je Mladenovića zrušil. Sodnik se ni obotavljal, marveč je takoj pokazal na belo točko. Najstrožjo kazen je zanesljivo realiziral Antić.
Olimpija je potlej delovala kot razbita četa, ali pa zmedena čreda. V tej nemoči pa je izstopal Iskra, ki si je v 62. minuti privoščil tak spodrsljaj, da bi se mu smejali tudi gledalci na tekmah conskih lig. Omogočil je Stoiljkoviću, da je prodrl pred Sarapa, ki pa je s prisebnostjo preprečil zadetek. Resda je bil tudi srednji napadalec gostov ob nenadnem daru preveč presenečen, da bi ga izkoristil v celoti.
Popivoda, ki si je med domačimi najbolj prizadeval, je v 67. minuti le obšel Rajkovića, toda njegovega napada seveda nihče od domačih ni spremljal in mu je tako žogo globoko v kazenskem prostoru odvzel Mitić. V naslednjem napadu je bil Stoiljković spet sam na desni strani in Sarap je z izvrstnim posegom žogo odbil in omogočil obrambi, da je okrepila svoje vrste in nato žogi, ki se je počasi kotrljala v prazno mrežo, preprečila pot v mrežo.
Popivoda se je še nekajkrat izkazal. Tako z lepim prodorom in udarcem v 71. minuti, pa odličnim prostim udarcem v 84. minuti in pa seveda s podajo, po kateri je Vugrinec v 80. minuti dosegel častni zadetek.
Zato pa je obramba Olimpije na drugi strani delala napako za napako. Še celo Sarap, ki je sicer dobro opravil svojo nalogo, se je z dvema posredovanjema osmešil, pa tudi še dokaj solidni Klampfer je tri minute pred koncem naredil začetniško napako. Gostje pa darov nikakor niso uspeli realizirati, čeprav so si prizadevali, da bi si v Ljubljani tudi izboljšali razliko v zadetkih.
OLIMPIJA: še ena stopnica …
To, kar so nogometaši Olimpije prikazali včeraj za Bežigradom, ni bilo v ničemer podobno prvoligaški predstavi. Če bi jim lahko očitali neborbenost, premajhno prizadevnost, potem položaj še ne bi bil tako klavrn, kot je. Tako postaja vse bolj očitno, da enajsterica, takšna, kakršna je zdaj (brez trojice standardnih igralcev Amerška, Popadića in Bracanovića) ni sposobna za enakovreden boj. Kvalitetna razlika je tolikšna, da tu ne pomagajo ne lepe premije, ne vzpodbudne besede ali graja.
Kaj torej menjati? Igralce? Te, ki jih Bežigrajčani imajo, komajda stečejo na igrišče in napolnijo rezervno klop. Več jih ni. Morebiti bi veljalo poskusiti s kakšnim izmed mladincev. Tako kot igra Iskra, pa tudi Babšek, tveganje sploh ne bi bilo veliko. Tudi Lalovićev učinek je bil v nedeljo ničev.
Ko bo Bracanoviću potekla kazen in bo Popadić okreval bo bolje, vendar je že zdaj povsem na dlani, da bodo morali zeleno-beli v mini prestopnem roku v velik lov za igralci. Če pa bi uspeli dobiti kakšno, seveda vsaj kolikor toliko vredno okrepitev, že v kratkem, pa bi bilo še tolikanj več vredno. Bečejac, ki se po vrnitvi iz Kolumbije te dni mudi v Ljubljani, bi bil v sedanjem položaju gotovo dobrodošel.
Položaj Bežigrajčanov na lestvici ne potrebuje nikakršnega komentarja. Zadnje mesto med »živimi« v tem trenutku. S tem pomembnim dodatkom, da so me vsemi kandidati za izpad igrali najmanj tekem na tujem. S kakšnim uspehom pa igra Olimpija v gosteh, pa že tako vsi vemo.
Ocene: 7 – Popivoda, 6 – Sarap, Vugrinec, Klampfer, Rožič, 5 – Babšek, Lalović, Dogandžić, Jurišić, Grubor, 4 – Iskra, brez ocene Šoškić, Samatović.
Boris Kutin
