Drago Balent, vodja strokovnega sveta in mladinskega programa Olimpije
Prvič objavljeno na nkolimpija.com, 19. avgusta 2003
Pred nekaj tedni je vest, da bo zasedba strokovnega sveta nogometnega kluba Olimpija povečana za magistra Draga Balenta, vzdignila kar precej prahu in presenetila marsikaterega ljubitelja Olimpije. Med poznavalci nogometnih dogajanj in oseb v slovenski ligi in ob njej je bil nekdanji državni sekretar na ministrstvu za šport nepoznan, prenekateri pa so ob tem seveda tudi vihali nosove. Sprva so si njegovo udeležbo razložili kot prevzem trenerskih dolžnosti v članskem moštvu, ki se je otepalo pomanjkanja s strani ligaškega vodstva priznanih licenc, šele kasneje pa se je izkazalo, da bo v resnici prevzel vodenje strokovnega dela z vsemi mladinskimi kategorijami v klubu in zastavil delo z mladimi igralci z evropsko uveljavljenimi načini treniranja, kar je bila dolgoletna želja vseh, ki hočemo svojemu klubu kaj napredka.
Seveda smo izkoristili prvo možno priložnost in z njim takoj opravili daljši intervju. Če malce prejudiciramo, potem naslednje: zaradi strokovnosti si ne gre beliti las – Drago ima končanih nekaj fakultet in je bil tudi sam uspešen igralec in državni reprezentant v mladinskih kategorijah. In če bodo trenerji uspeli igralcem prenesti na trening še drobec Dragove komunikativnosti, hudomušnosti in pozitivnega zagona …
Drago, povejte nam o sebi. Diplome, zaposlitve, projekti?
Sem magister ekonomije ter magister kineziologije (študijska smer na Fakulteti za šport – op.) in imam opravljene vse izpite na pravu. Trenutno delam doktorat iz prava v športu in sicer iz razmerij med vladnimi in nevladnimi organizacijami na področju športa – govorimo o zakonodaji, o razlikah med državami članicami EU in pridruženimi članicami EU. Se pravi, kaj bodo morale te pridružene članice spremeniti glede zakonov na področju športa, da se bomo dejansko približali Evropski uniji. Govorim tekoče angleško, francosko “tolčem” (smeh), pa tudi nekaj drugih jezikov pasivno razumem, z rokami pa se da tudi sporazumevati (smeh). Delovne izkušnje so enako pestre kot izobrazba. Bil sem učitelj na srednji upravno-administrativni šoli, tudi na neki osnovni šoli, bil sem v mednarodnem podjetju Slovenijales vodja družbenega standarda, bil sem direktor na študentski organizaciji univerze, bil sem državni sekretar za šport, bil sem podpredsednik evropske univerzitetne športne zveze, član komisije za pravilnike v športu svetovne univerzitetne športne zveze, bil sem podpredsednik fundacije za šport republike Slovenije, član slovenske turistične organizacije … (smeh).
Poleg vsega tega verjetno tudi ljubitelj nogometa.
Glede nogometa sem zasvojen igralec – toda nikoli si nisem posebno želel biti trener in tudi verjetno nikoli ne bom, čeprav trenersko delo globoko spoštujem. Igral sem za kadetsko reprezentanco Jugoslavije, za katero je bil v isti generaciji iz Slovenije še Marko Elsner. Pri prestopnem roku mi niso dali izpisnice in sem prekinil nogometno kariero pri osemnajstih in se posvetil drugim športom. Takrat je bilo moderno smučanje in Križaj. Med drugim sem naredil tudi nekaj raziskav, takrat, ko me je nogomet še zanimal. Vmes sem imel z nogometom post-travmatsko obdobje, ko so se mi vsi zamerili in niti tekem nisem želel gledati. Kasneje sem se spet začel zanimati. Igram tudi v moštvu državnega zbora, pa v medijski ligi … Sem še aktiven tudi v velikem nogometu. Izdal sem knjigo – primerjava motoričnih sposobnosti igralcev mladinskih reprezentanc Slovenije in drugih. Svoj čas je bil v Sloveniji organiziran tisti veliki turnir na Slovanu z Ajaxom, Bayernom in velikimi klubi. Ker hočem obujati svojo mladost, upam, da se bo to zdaj oživilo na Olimpiji.
Cilji Olimpije?
Olimpija zagotovo ne more imeti lokalnih ciljev, ampak mednarodne. Kamorkoli pišem, pravim, da moramo na kakovostnem mladinskem programu zgraditi domače člansko evropsko moštvo. Biti prvi v Sloveniji včasih ni bil problem. V Sloveniji se vsi poznamo. Primerjava je lahko samo evropska, upam, da bo že letos. Mladinsko moštvo ima vabilo na izjemno močan mednarodni mladinski turnir v Italiji februarja. Tega se bomo udeleževali in primerjali našo mladino z Evropo. Z Ajaxom sem bili tudi že zmenjen za letos, da bi v okviru bilateralnega fokusa (poznam se z veleposlanikom in tudi menedžerjem Ajaxove ekipe) organizirali turnir. Ajax ima prepoznavno šolo, Inter nam je zelo blizu. Inter je že v Ljubljani, na Vevčah. Smo v navezi s Sašem Udovičem.
Če se vrnem na vašo knjigo. Kakšna so bila spoznanja?
Ta spoznanja niso nič novega. Igra je mnogo hitrejša, tehnika se mora izvajati v hitrejšem tempu, pomembne so motorične sposobnosti. Lahko vam povem tudi kakšne rezultate na testiranjih bi moral doseči igralec, ki hoče biti kandidat za člansko moštvo Olimpije. Recimo, moral bi skočiti v daljino vsaj 2,6 metra, preteči 20 metrov v 3 sekundah, 60 metrov v 7 sekundah – to je zaželeni standard. Pač, v neki dimenziji si lahko slabši in lahko kompenziraš drugje. Pri nas ni problema v sposobnostih najboljših nogometašev, so primerljivi, velik problem pa je neznanje trenerjev. Da ne govorimo o kondicijski pripravi. Namesto da bi nogometaša kondicijsko usposobili, ga utrudijo. Netreniranost, treniranost, pretreniranost. Počitek je pomemben. Regeneracija.
Zdi se, da so nogometaši v tujini, ki pridejo iz mladinske konkurence fizično močnejši kot igralci pri nas.
Igralcu moraš dati čas da dozori. Pospeševati – pretiravati v muskulaturi na račun tehnike se ne obrestuje, ker moraš narediti dva koraka nazaj za enega naprej. Mislim, da je bolj modro sinhrono načrtovanje kariere. Mene je blazno presenetilo, ker mi nimamo osebnih kartonov igralcev, kjer bi se stalno vpisovalo v kakšnem stanju je ta trenutek, kaj mu manjka, opažanje trenerja. Vsako leto na novo odkrivaš igralca. Spremljanje individualnih sposobnosti je pogoj za redno spremljanje igralcev. V mladinskem pogonu meni niso tako važni rezultati … ali si prvak pri 14 letih, pri 16, celo 18 letih. To ni nobena garancija, da bo katerikoli od teh igralcev zaigral v članskem moštvu. Produkcija lastnih igralcev za člansko moštvo je bila pri Olimpiji v zadnjih letih sorazmerno šibka. Nekateri zdaj obetajo, trenutno vodstvo je kar dojelo sistem.
Pomen mladinske šole …
Mladinska šola ni izguba denarja, ampak je investicija. In to investicija, ki se mora mnogokratno povrniti. Tu sploh ni ocene, koliko je naša mladinska šola vredna, koliko je vrednih teh 120 članov. To se da vse izračunati v točkah. Reprezentant ima pač določeno vrednost, če je reprezentant več let, je ta trenutek vreden milijon štiristo tisoč tolarjev. Tisti, ki niso reprezentanti, imajo vrednost prestopa, in če vse skupaj zmnožiš, dobiš številko, ki je bistveno večja od vlaganj v to moštvo. Jasno, če teh dvajset nogometašev spustiš iz kluba brezplačno … Res je, da niso vsi vredni, da bi igrali v prvem moštvu Olimpije, ampak za nekoga imajo vseeno neko vrednost, za drugoligaša, tretjeligaša, in če v nekaj letih dozorijo, se lahko vrnejo. Olimpija namreč proizvede igralca, ga spusti, potem ta igralec dozori in ga klub kupi nazaj. Svojega igralca kupi! To je ekonomsko gledano traparija.
Analize pri Olimpiji ne bo težko narediti, ker evidenc ni. Individualnih kartonov ni, skavtiranja ni, sveta staršev ni, oglasne table ni, pogodbe za trenerje z merili ni, enako za njihovo nagrajevanje, to so praktično že cilji za bodoče.
Kako bo organiziran mladinski pogon, kakšna so izhodišča?
Moraš ugotoviti inicialno stanje, imeti ciljano stanje oziroma rezultat in temu primerno ugotavljaš, ali si bil uspešen ali ne. Analize pri Olimpiji ne bo težko narediti, ker evidenc ni. Individualnih kartonov ni, skavtiranja ni, sveta staršev ni, oglasne table ni, pogodbe za trenerje z merili ni, enako za njihovo nagrajevanje, to so praktično že cilji za bodoče. Uradna internetna stran za mlade nogometaše Olimpije ne obstaja, sponzorskih pogodb posebej za mladino ni sklenjenih, igralni pogoji so nevzdržni, edini igrišči v Jami sta neregistrirani za tekmovanje in nevarni, večje je nevarno, manjše pa zdravstveno vprašljivo. Slačilnici sta majhni in komaj uporabni za eno ekipo, preoblači pa se jih več, opreme in novih žog s strani sponzorjev ni … Cilji bodo natančno določeni. Tole vse je že vpeljano. Programe dela sem dal izdelati trenerjem, razpis trenerjev smo izvedli. Opazili smo tudi nekaj mladih igralcev. K nam je te dni prišel tudi vratar, reprezentant iz Factorja, piše se Kotar, kadetski reprezentant Zavrl iz Svobode… Starši so sami poravnali odškodnino in tako prišli do izpisnice. Verjetno so zaslutili, da se bo pri nas dobro delalo.
Bodo v delo z mladimi selekcijami vključeni tudi strokovnjaki drugih profilov?
Najraje bi rekel da. Tu je vendarle kup finančnih okoliščin, ki jih je treba upoštevati. Sam sem kar široko izobražen na teh področjih in kolikor se bo dalo, bom sam poizkušal pripraviti tematske razgovore. Veliko velja tudi izmenjava izkušenj med samimi trenerji. Jaz bom sprožal vprašanja, ki zahtevajo odgovore, vpeljevanje drugih strokovnjakov pa je vezano na finančna sredstva. Sam sem malo tipal v psihologijo, imam v pripravi tudi knjigo na temo ekipnega športa, znam narediti sociometrijo in te osnovne pripomočke, testiranja, ki so pomembna, da lahko skupina pozitivno funkcionira.
Kaj pa prehrana?
Glede prehrane je enako. Želja je povezana z možnostmi.
Kakšna je pogostost treningov za različne mladinske kategorije?
Trenutno trenirajo kot profesionalci. Pazimo, da ne bi prišlo do pretreniranosti. Trenirajo dvakrat dnevno, imajo pa tudi kar veliko prijateljskih tekem. Na meji tistega, kar mora biti. Nikoli ne moreš trenirati premalo, preveč pa ne smeš. Recimo temu optimalno treniranje. To je samo v času počitnic. Potem bodo pač trenirali “4-5 krat + tekma” odvisno od kategorije. En dan bo za regeneracijo, en pa za pripravo pred tekmo. Različno pač. Klasični trenažni proces. Treba je paziti na doziranje in počitek. Za različne kategorije je sestava treningov različna. Mlajši so hitreje utrujeni, ampak tudi hitreje spočiti.
Kakšen bo trenažni program?
Trenažni program bo odvisen od starostne kategorije in se deli na: sodobni profil zaželenega igralca, sodobni model igre, ki ga želimo slediti in selekcijo otrok, ki jih želimo zajeti iz šol in iz drugih klubov. Praktično bo to videti takole: 10-12 let – igrišče polovica pravega, razvoj motoričnih sposobnosti, učenje tehnike, menjavanje igralnih vlog, individualni pristop, trening štirikrat tedensko, 30 tekem letno; 12-14 let – osnove taktike, učenje tehnike, posamična in skupna taktika, razvoj motorike, koncentracija, disciplina, odgovornost. Vzdržljivost ne preko atletskega treninga, pač pa preko igralnih situacij in tehnike v gibanju, v hitrosti kot na tekmi. Treningi štirikrat do petkrat tedensko, 35 tekem letno; kadeti – tekmovalna usmerjenost, odpravljanje pomanjkljivosti v tehniki, skupna in posamična taktika. Kombinirani individualni in conski način branjenja. Večje zahteve pri motoričnih sposobnostih. Trening petkrat tedensko, najmanj 50 tekem letno; mladinci – tekmovalne zahteve, tehnična izurjenost, obvladanje skupinske taktike. Na treningih situacijska igralna metoda. Obremenitve blizu članskim. Individualno odpravljanje najhujših pomanjkljivosti predvsem pri najbolj nadarjenih. Trening najmanj petkrat tedensko, 60 tekem letno.
Bodo igralci šolani za igro v nekem določenem igralnem sistemu?
Igralci bodo šolani za določen igralni sistem (4-4-2 in 3-5-2), za agresivni conski in kombinirani posamični način branjenja s sposobnostjo v dvobojih, s hitrimi prehodi, hitrim gibanjem žoge in igralcev, sodelovanjem in pomaganjem, s posebno taktiko ob prekinitvah (prosti streli, koti). Igralci bi morali biti čim bolj univerzalni za določeno igralno vlogo.
Kako pogosto se bodo izvajala formalna testiranja za ugotovitev napredka?
Testiranja so običajno vsaj tri. Ni vseeno ali tekmovalca meriš v inicialnem stanju, po neaktivnosti … recimo, ko pride z dopusta … ali ga meriš v polni pripravljenosti po pripravah, ali ga meriš, ko je že utrujen. To so ta tri obdobja, ki niso primerljiva in se rezultati bistveno razlikujejo.
Ali bo to ozko “poklicna šola” ali želite otrokom nuditi kaj več?
Več pozornosti bo posvečeno gradnji moštvenega duha in klubske pripadnosti, spremljanju uspeha v šoli in socialnih razmer v družini. Pričakujemo, da se bodo odvijale kakšne aktivnosti glede populariziranja nogometa po šolah (obiski nogometnih zvezdnikov), povezovanja kluba z okoljem ter različnih športno-družabnih dogodkov za mladino (festival nogometa, srečanja mladi – stari).
Kako bo urejeno izobraževanje trenerjev in njihov strokovni napredek?
S pomočjo kontrole njihovega dela, poročil in razgovorov na strokovnem svetu z gosti –strokovnjaki različnih področij – fizioterapije, psihologije itn. Trenerji se bodo individualno udeleževali usposabljanj v okviru NZS.
Bodo trenerji z isto generacijo šli skozi vsa mladinska obdobja?
Ne. Treba je paziti, kako tudi trenerji napredujejo. Ni vseeno, kdo je trener mladincev, kdo kadetov itn. Mi ne učimo otrok, da bodo najboljši do 16 let in navezani na samo eno osebo. Želimo, da postanejo univerzalni nogometaši in celovite osebnosti, ko končajo pri mladinskem moštvu Olimpije in da zaigrajo v članskih moštvih glede na sposobnosti. Več trenerjev, več različnih pristopov in več različnih znanj.
Bo prisotna večja komunikacija med trenerjem članske in mladinske ekipe?
Je že prisotna.
Skavtska mreža?
Skavtska mreža se je že začela spletati. To je ena od variant sistema. Ne tako, da bi kradli igralce drugim, ker je to zelo kratkoročno in zelo slabo za odnose z drugimi. Jaz sem šel v vse z dobrimi odnosi. S petimi klubi sem že podpisal pogodbo o sodelovanju. Svoboda, Slovan, Ilirija, Ljubljana, s Factorjem in Šmartnim sem bil danes (intervju je bil opravljen 7.8.2003 – op.) na razgovorih. V Šmartnem je ambicija imeti mladinsko šolo v prvi ligi. Mi si želimo vse ljubljanske klube v prvi mladinski ligi, konkurenca nam pač da te tri igralce, ki jih želimo v članskem moštvu Olimpije, ostalo je pač za nižji nivo. Tu smo združljivi in kompatibilni, in če ceniš partnerja, on ceni tebe. Factor, ki dobro dela z mladimi, ni konkurenca Olimpiji; če so pa dobri v mladinskih kategorijah, nam kot konkurenti lahko pomagajo. V Sloveniji imamo močno konkurenco. Dobro organizirana kluba sta Publikum in Maribor, tudi Goričani odlično delajo in so na področju povezovanja naredili bistveno več kot Olimpija. Olimpija si je pri mladincih namesto prijateljev delala sovražnike. Naša strategija je sodelovanje s klubi in iskanje optimalnih rešitev za vse.
Kaj pa tujina?
Mislim, da ne bomo kupovali igralcev v tujini. Bivša Jugoslavija je naše “področje lova”. Vse te fante, reprezentante, ki zdaj zaključujejo z igranjem: Udovič, Čeh, … te bomo vse želeli v Ljubljano kot funkcionarje, organizatorje, trenerje. Oni bodo najboljši vezni členi, da bo Olimpija postala center. Igralcev iz “bivše Juge” pri sebi vseh ne moreš zadržati. So pa naši igralci zaradi “Schengena” zanimivi za Italijane, Belgijce … Mislim, da sem prišel v Olimpijo v zadnjem trenutku, ker se ne zavedajo, koliko bodo naši igralci poceni za zahodne trge in se jim bo cena dvignila najmanj za dvakrat. Rekel sem direktorju Juriju, da karkoli bo zdaj investiral v mlade, se mu bo maja povrnilo z obrestmi.
Kako gledate na odhode mladih igralcev v tujino še pred prihodom v člansko konkurenco?
Odvisno iz kakšnega zornega kota gledamo. Če gledamo iz interesa Slovenije, je naša reprezentanca sestavljena iz igralcev, ki so se prekalili na zahodnem trgu. Iz tega vidika je to zelo dobro. Če pa gledamo iz lokalnega vidika, mi potrebujemo tako Olimpijo, da se nam bo vsako leto pustilo tu dva, tri igralce, in da bomo imeli potem čez nekaj časa recimo sedem, osem domačih igralcev iz širokega kroga mreže in potem kupili enega zelo dobrega. Tipičen primer je bil Prosinečki, ki lahko dvigne vrednost celega moštva na višji nivo. Ne govorim, da bi morali kupovati “Prosinečkega”, ampak nekoga pri 27, 28-ih in daš takrat res dobro ceno. Mi imamo zdaj trideset igralcev, in če jih daš petnajst stran, ker jih trideset ne more igrati, potem lahko iz tistega, kar plačuješ njim, kupiš nekoga zelo dobrega. To je vse neka ekonomija, ali pa recimo temu šovbiznis. Mislim, da se direktor Jurij na to razume.
Finance za mladinski pogon, rekviziti za trening?
Da se narediti ogromno. Osnutek proračuna je pripravljen, delal sem ga z gospodom Šekoranjo, verjamem, da bo naslednji teden doživel potrditev upravnega odbora. Direktor Jurij ga je sprejel. Da se delati, če poznaš finančne okvire – če ne bom poznal okvirjev, potem ne bom poznal ničesar. Nima se smisla pogovarjati o načrtnemu delu, če ne veš, koliko imaš. Rekel sem, da mi lahko ne dajo nič, ker znam tudi iz nič nekaj narediti, ampak če mi ne daš nič, jaz tebi nisem dolžan nič. In je to zame celo ugodno (smeh).
Štipendiranje?
Jaz ta trenutek ne vem, da bi kateri imel štipendijo. Ker sem bil tudi svetovalec olimpijskega komiteja vem, da obstaja kup možnosti za prijavo za štipendijo, če si vrhunski športnik. Ne vem, če smo to že kaj izkoristili pri Olimpiji, celo pri nogometu ne vem, če smo. Tu bi se lahko ustanovil tudi kak sklad, kamor bi prispevali bivši reprezentanti. Verjamem, da se bo dosegel napredek. Jaz sem v razgovorih s Sašem Udovičem, Alešem Čehom, Sebastjanom Cimirotićem in z drugimi, ki so pripravljeni pomagati slovenskemu nogometu. Premik se bo naredil, to pa ni stvar enega dneva, ampak letošnje sezone.
Bodo najbolj nadarjeni mladinci imeli možnost treniranja s člansko ekipo?
Odvisno od zrelosti posameznika. Če je za nekoga to, da trenira s člani moteče, potem je to škodljivo. Če si tam zato, ker nimajo zastavice, ali da tečejo okoli tebe, potem pa prenehaš trenirati, prenehaš dajati gole, ko prideš v svojo ekipo, med svojimi vrstniki nisi več najboljši, pač pa namišljena “zvezda”. Ne samo, da nisi najboljši, ampak si slabši. Stiki s članskim moštvom so zaželeni, kadar so produktivni. Preskakovanje svoje generacije je zaželeno, če ima trener toliko “jajc”, da ga postavi v prvo ekipo; če pa je zraven “namesto stative”, potem je pa škodljivo. Če te to spodbudi k boljšemu treningu, potem je to dobro; če te pa prevzame in usmeri k “zvezdništvu”, je pa slabo.
B moštvo za prebroditev najbolj kritičnih igralskih let?
To bi bilo najbolje. V urejenih klubih sicer nimajo B moštva, ampak mlado moštvo. Če rečeš B moštvo, se sliši kot nekaj drugokategornega, mlado moštvo je pa nekaj perspektivnega. Največ nadarjenih igralcev se izgubi med devetnajstim in enaindvajsetim letom, ravno zaradi konstitucije, trdote pristopa. Če znaš ti dve leti prebroditi … Koliko je tu škode. Najprej si delal z igralcem deset let, vlagal denar, napore, trenerje, znanje, motivacijo, potem pa ga izgubiš.
Dajte na koncu pogovora še nekaj napotkov staršem. Kdaj naj otrok začne redno trenirati?
Evidentiranje potencionalnih (nadarjenejših otrok) igralcev po šolah se opravi v prvem razredu osnovne šole, to pomeni v šestem letu starosti. Vključitev v otroško nogometno šolo sledi pri osmih letih starosti, ko na treningih dva do trikrat tedensko na igriščih malih velikosti prevladuje metoda igre, enostavnih elementov tehnike in predvsem navajanje na higieno, življenje v kolektivu in svobodo v igri (igra se turnirje za najmlajše).
Kako je s treniranjem nogometa izven kluba?
Otroci, ki so naši člani, lahko trenirajo samo v otroški nogometni šoli na šolah pod našim pokroviteljstvom.
Na katere splošne in posebne značilnosti ste pozorni pri otrocih?
Pozorni smo na osnovno motoriko, ki jo ugotavljamo s testi, zlasti nas zanima hitrost in eksplozivnost, preciznost in pa nadarjenost za nogomet – v smislu nogometne koordinacije, smisla za igro.
Koliko stane starše leto dni treningov?
Okoli 50.000 SIT letno naj bi bila vadnina za otroka, klub prispeva stroške opreme, igrišč, organizacije tekem, prevozov, trenerjev … Starši prispevajo 20-25% stroškov. Celoten proračun mladinskega pogona je 33 milijonov SIT letno.
Koliko igralcem uspe priti od najmlajše kategorije pa vse do najstarejše?
Zelo malo odstotkovno, ker pa nas je Slovencev malo po številu, je pri nas ta odstotek bistveno višji, ker pozorneje pazimo, da se nam talenti ne izgubijo. Mladinski pogon šteje od 120-300 otrok, pri članih različnih rangov tekmovanj in različnih klubov pa letno zaigra 6-10 izhodnih mladincev iz našega kluba.
Kje se lahko tisti, ki jih treniranje in igranje zanima, prijavijo?
Pri meni na Olimpijino e-pošto, ali na telefon ali po dogovoru s trenerji pred treningi, ki so vsak dan dopoldan in popoldan na Vodovodni 20 med 9. in 11. in med 17. in 19. uro.
Pogovarjal se je Tine Zupan
