Prvič objavljeno v Reviji SN, 1983
Iskra v Hajduku? Saj ima vendar že 30 let, kaj jim bo? Takšne so bile v glavnem reakcije, takšna vprašanja so se zastavljala prijateljem in konkurentom »majstora s mora«, ko je bila objavljena vest, da je Zdenko Iskra podpisal pogodbo (za eno leto) s splitskim prvoligašem. No, kakorkoli že, on jo je podpisal in zdaj ga sprašujemo – zakaj?
Rekel sem si: Zdenko, ljudje iz Olimpije so se te naveličali, pa tudi ti njih. Devetnajst let je veliko.
Odgovor je v Iskrinem slogu … iskren: »Devetnajst let sem preživel v Olimpiji, v katero sem prispel leta 1964 kot pionir (Zdenko Iskra je rojen v Ljubljani, 8. januarja 1953, visok je 185 cm, težak okoli 79 kg). Prvo profesionalno pogodbo sem podpisal deset let kasneje in od takrat naprej sem bil pravi ‘zmajček’ …«
Znan je po odkritosti, pogostih kritikah uprave in nekaterih trenerjev. So se vas v upravi mogoče naveličali in komaj dočakali, da se znebijo nogometaša brez dlake na jeziku?
»Veste kaj, zadnje leto dni sem preživel v Olimpiji brez pogodbe, kot amater. Jeseni sem nerodno padel, si težje poškodoval vratna vretenca in celih sedem mesecev preživel na rehabilitaciji. Imel sem čas za razmišljanje, polaganje osebnih računov. Kdo sem, kaj sem, kakšen igralec sem, koliko sem dobil od nogometa, kam bom šel zdaj, ko sem po naših merilih pri koncu kariere. Rekel sem si: Zdenko, ljudje iz Olimpije so se te naveličali, pa tudi ti njih. Devetnajst let je veliko. In klub vendarle ni družina, ki prenese vsako kritiko vsakega družinskega člana, zavedajoč se da so pripombe dobronamerne. In tako sem se odločil, da grem iz kluba, če bo potrebno tudi prositi, naj me nekdo vzame, ker, za vraga, ambicije niso izginile niti v tridesetem letu, še je smodnika v mojih žilah, še se želim dokazovati in dokazati da nisem nek povprečnež. Na srečo mi ni bilo treba prositi, čeprav se mi ni izpolnila želja, da bi zaigral v tujini, ker, če sem pošten, iz Olimpije, ki je izven naših meja neznana, ne moreš v tuj klub tako rekoč niti za sendvič …«
Pojavil se je Hajduk, eden naših največjih klubov.
»Da, najprej je bilo to za mene presenečenje, ko pa sem vse povezal sem uvidel, da so me opazovali in da nisem slučajno tu.«
Lahko pojasnite kronologijo prestopa?
»Seveda. Pred tekmo na Reki v predzadnjem krogu minulega prvenstva je med igralce Olimpije prišel Slavko Luštica, ki je bil pred desetimi leti naš trener. On je zame kot star prijatelj in sem bil vesel, ko sva se srečala. ‘Kako je, šjor Žiga,’ sem mu rekel, on pa namesto pozdrava skozi smeh reče ‘Kdaj boš prišel v Hajduk, Zdenko?’ Mislil sem, da je to rekel kar tako in sem odvrnil: ‘Na žalost jaz nisem Elsner, moj čas za Hajduk je minil.’ To je bilo takrat vse. Toda med dopustom v Breli sem dobil klic, naj se javim pri Hajduku. Odšel sem tja … in podpisal pogodbo.«
Konkurirate za mesta, ki so ostala prazna po odhodu Primorca in Jelikića v inozemstvo. Prvi vtisi?
Lahko igram štoperja, korektorja, po potrebi tudi levega branilca. Konkurenca je precejšnja, še posebej, ker se še ne ve, ali bo Vedran Rožić vendarle odšel, ali bo ostal v klubu Vtisi? Kratko malo, prišel sem v velik klub. To šele zdaj vidim. Pri Olimpiji smo morali igralci misliti na vse, celo o tem, kakšen mora biti posamezen trening, je bolje oditi v karanteno, ali vendarle ne … Tukaj razmišljam le o tem, kako se najbolje pripraviti, da bi kar najbolje igral. Sprejet sem bil lepo, imam občutek, da so tukaj vsi računi čisti, da je vse OK. Vse kar želim je, da v okviru svojih zmožnosti pomagam Hajduku, ker če nam steče, če bodo rezultati dobri, bo to dobro tudi za vse igralce, še posebej za tiste, ki želimo dobiti angažma v tujini.«
Olimpija?
Zdaj ko sem odšel … želim jim vse najboljše. Tam sem preživel otroštvo, mladost, to je moj klub. Res je, da me je na koncu v Olimpiji vse motilo, ampak ni važno. To je mimo. Zdaj sem povsem osredotočen na nogomet in to je najboljše. Upam da nisem zaman prišel v Hajduk.
Iz hrvaščine prevedel Miha Zupan