Prvič objavljeno v reviji Tempo, 18. februarja 1976.
Za Olimpijo igra veliko število nogometašev, ki niso zrasli v tem klubu. Kljub temu so lahko tisti, ki že leta delajo v Olimpiji zadovoljni in ponosni, da iz podmladka skoraj vsako leto pride kakšen igralec za prvo moštvo.
Samo v zadnjih štirih letih je iz podmladka Olimpije izšlo nekaj igralcev, ki so si uspeli izboriti dres z državnim grbom, je pa tudi nekaj takšnih, ki danes trkajo na vrata zveznega selektorja in si želijo dres ene od selekcij našega državnega moštva. Brane Oblak, Danilo Popivoda, Vili Ameršek, Zdenko Iskra in Tone Rožič so demantirali vse tiste, ki trdijo, da v Sloveniji ni nogometnega talenta. Kmalu se bosta tej peterici dokazanih asov pridružila Mladen Jovičević in Branko Šebjan1, ki sta zelo nadarjena nogometaša in vsak dan čakata na priložnost, da postaneta standardna igralca prvega moštva.
1Ta smela napoved se ni uresničila. Jovičević je v obdobju 1974-78 vknjižil 17 uradnih nastopov, Šebjan pa le dva. (Opomba: MZ)
Danes standardni topničar Olimpije Tone Rožič je svoj 24. rojstni dan proslavil 31. januarja, ko se je njegov klub nahajal na pripravah v Kopru. Rožič je šel najprej skozi roke Bora Jovanovića, ki že leta trenira pionirje Olimpije, nato pa je končal tudi mladinsko nogometno šolo Nedeljska Gugolja, v kateri se dandanes uspešno odkrivajo in šolajo mladi nogometni talenti.
Rožič je prvo profesionalno pogodbo z Olimpijo podpisal leta 1970 in takrat so se začele zanj nove skrbi in težave, kako si izboriti dres člana prve enajsterice. Težko je bilo iz ekipe iztisniti Braneta Oblaka, ki je v tem času vedril in oblačil na levem krilu Olimpije. Samo ko je bil ta as našega nogometa poškodovan ali bolan, se je Rožič pojavil v prvi ekipi. Ko je Oblak zapustil Olimpijo in prestopil v Hajduk, je Roža dobil priložnost, dokazal svojo vrednost in postal standardni član prve enajsterice.
Rožič je lani podpisal tudi drugo profesionalno pogodbo s klubom v katerem je zrasel in dosegel afirmacijo, tako da bo zdaj zagotovo ostal v Olimpiji do julija 1979.
Na začetku letošnjega nogometnega prvenstva ni bil v ekipi zaradi poškodbe. Jeseni je odigral samo devet prvenstvenih tekem in dosegel pet golov, samo gol manj od najboljših strelcev Olimpije Jurišića in Amerška, ki sta se šestkrat vpisala na listo strelcev. Zahvaljujoč njemu in njegovim kolegom, ki so se tovariško borili in trudili, njihovemu pravemu profesionalnemu odnosu do nogometa, je Olimpija, čeprav oslabljena, presegla vsa pričakovanja svojih navijačev in osvojila 17 točk. V prvem delu prvenstva je končala na osmem mestu na lestvici, za seboj pa pustila tudi dva bivša prvaka, Sarajevo in Željezničar.
»Popivoda je odšel v tujino, Šišić v JLA, nekateri so prenehali igrati nogomet, tako da so vsi mislili, da se bomo znašli na dnu tabele. Toda mi smo vsako tekmo vzeli resno in dosegli nepričakovano dobre rezultate. Cenim vse kolege in igralce, toda v nogometu velja eno pravilo, to pa je: Brez tistega, ki ga ni, se mora. Na začetku spomladanskega dela smo ostali še brez Lalovića, Hristovskega in mladega Šebjana, ki so odšli v JLA, pa tudi brez Dalanovića, ki se je poškodoval. Toda jaz sem optimist in pričakujem, da bodo moji kolegi skupaj z mano še naprej razvijali tovarištvo, ki je največja moč nekega moštva, in da bomo osvajali točke. Pričakujem, da bo moja Olimpija nn koncu prvenstva zasedla eno od mest na sredini lestvice.«
Koliko tekem za Olimpijo ste odigrali?
»Do zdaj sem odigral 230 tekem v dresu Olimpije. Naš pravilnik o nagrajevanju je narejen tako, da vsak igralec, ki odigra 300 tekem, dobi od kluba nagrado v znesku milijon starih dinarjev, tisti igralec, ki odigra 500 tekem pa dobi dvojno. Upam, da bom naslednje leto dobil ta prvi milijon.«
Imate še kakšne športne ambicije?
»Zelo sem si želel zaigrati v katerikoli reprezentančni selekciji in to mi je uspelo. Odigral sem tri tekme za mlado reprezentanco in na tem je ostalo. Vedno me zvezni selektor pokliče, vendar nato ne dobim priložnosti. Še vedno živim v upanju, da računa na mene, zato bom v drugem delu prvenstva igral najbolje možno in mislil na dres z državnim grbom.«
Kako je Olimpija pripravljena na prvenstvo?
»Ker smo ostali brez nekaterih nogometašev, se bodo v ekipi pojavili neki novi igralci. Potreben je določen čas, da se vklopijo in uigrajo. Sicer pa smo zadovoljni s pripravami in jaz pričakujem dober začetek, kot v minulem delu prvenstva.«
Kdo bo po vašem mnenju letos prvak?
»Ne navijam za noben klub, toda najbolj bi si želel, da bi prvo mesto osvojila ekipa Partizana. Partizan in Olimpija imata veliko skupnega. Sta prava jugoslovanska kluba, v katerih igrajo igralci iz vseh krajev naše domovine.«
Razmišljate o odhodu v tujino?
»O tem je še prezgodaj govoriti. Z Olimpija imam štiriletno pogodbo in v tem času se lahko marsikaj spremeni. Študiram na Višji prometni šoli v Zagrebu in moja velika želja je, da si zagotovim skromno izobrazbo, dokler sem še mlad.«
Spomnimo, da Olimpijino levo krilo nikoli ni bilo kaznovano, da sodniki skorajda ne poznajo njegovega imena, razen kadar se vpiše med strelce. Predsednik NK Olimpija Egon Conradi je za Rožiča povedal:
»Ko govorimo o disciplini in športnem obnašanju, Rožič zasluži posebno pohvalo. S tem igralci nismo imeli nikoli nikakršnih težav ne na igrišču ne v zasebnem življenju.«
Uroš Đurić
Iz srbščine prevedel Miha Zupan.
