Revija SN, jesen 1981
Iz hrvaščine prevedel Miha Zupan
Član izvršnega odbora ljubljanskega prvoligaša se je odločil, da javno spregovori o stanju v klubu: »Manjša skupina ljudi izigrava člane teles, ki bi morali skupno odločati.« Objavljamo njegovo verzijo stanja v Olimpiji, z opombo, da bomo drugo stran medalje osvetlili, ko se Ivan Zidar, predsednik kluba, vrne iz službene poti v Irak.
Pogosti bežigrajski pretresi, ki so eskalirali z ustoličenjem novega direktorja kluba in enodnevno stavko poklicnih nogometašev, so spravili v slabo voljo Draga Lukića, devetindvajsetletnega člana izvršnega odbora Olimpije s triletnim stažem v upravnih organih edinega slovenskega prvoligaša. Bil je predsednik komisije za samoupravne akte, član disciplinske komisije in član izvršnega odbora v predhodnem, dvoletnem mandatu. Dinamični pravnik, član Zveze komunistov že od srednješolskih dni leta 1971, zaposlen kot strokovno-politični delavec v Centralnem komiteju ZK Slovenije – s poudarkom, da članstvo v IO nikakor ni posledica dela v omenjeni politični inštituciji, pač pa le osebne opredeljenosti do nogometa – je resno zaskrbljen nad odnosi v klubu, v katerem je nekoč nastopal kot pionir.
»Olimpiji pretijo spopadi, protislovja, privatizacija samoupravljanja pod krinko skupnega odločanja. Nedavno so igralci prvič odpovedali poslušnost. Niso hoteli trenirati in so samoiniciativno, organizirano prišli na tiskovno konferenco, da bi zelo odkrito razpravljali o delu problema. S tem so šokirali upravo, ki je bila vajena njihove pokornosti. To je posledica povsem neurejenega družbeno-ekonomskega položaja igralcev, kateri na temelju civilno-pravne pogodbe, v položaju izključno ekonomskega odnosa, ne vplivajo, niti ne sodelujejo pri gradnji odnosov in ustvarjanju politike kluba.«
Ali za to nimajo volje, interesa, ali se jih zavestno drži na distanci?
»Eno in drugo. Prišlekom je važen samo denar, saj prihajajo zaradi polnjenja žepov, ne zaradi idealov, ljubezni. Igralci, ki so tu rojeni, ali pa so v Olimpiji že zelo dolgo, si želijo sodelovati pri reševanju tega in drugih problemov. Jaz mislim, da se takšne igralce včasih drži nazaj s trditvijo, da je njihovo delo igranje nogometa, za kar so bajno plačani, za drugo pa naj ne skrbijo. Ker je tukaj močna, pametna uprava, ki jih bo vodila. Zaradi takšne razdeljenosti potem pride do razkola, zato je prišlo tudi do stavke in javnega, neposrednega izpostavljanja določenih problemov pred novinarji brez vednosti uprave.«
Imam precej zanesljive informacije, da je prejel 150 milijonov, čeprav to na zasedanju IO nikoli ni bilo povedano.
Stavka in tiskovna konferenca sta reakcija na klubske dolgove, na neizplačane premije zaradi domnevno prazne blagajne. Koliko je vse skupaj poslabšal prihod Janjuša, ki je bil realiziran kljub pomanjkanju finančnih sredstev?
»Verjetno precej. Imam precej zanesljive informacije, da je prejel 150 milijonov, čeprav to na zasedanju IO nikoli ni bilo povedano, ker vplivnejši, ‘odgovornejši’ člani IO – tisti, ki morajo vedno imeti glavno besedo, ko je treba sprejeti neko odločitev – stalno nekaj skrivajo. Janjušev transfer je prav gotovo pokvaril odnose, ker sem prepričan, da igralci – med katerimi je mnogo takih, ki so bili za znatno daljšo zvestobo nagrajeni precej bolj skromno od Janjuša – če bi se jih vprašalo, ne bi bili za njegov prihod pod takšnimi pogoji. Na sestankih IO sem pogosto zahteval verodostojne informacije o vsotah, ki so izročene posameznim igralcem, ne zato, da bi iz tega delal afere, pač pa zgolj zato da bi, če drugega ne, izvedel razsežnosti lastne odgovornosti. Nikoli nisem dobil nobenega podatka.«
Dobro, pravite, da ste spraševali. Kaj so vam pa odgovorili?
»Vedno enako: dobili so v skladu s predpisi. Čeprav sem iz drugih virov poslušal o številkah zaradi katerih se navadnemu človeku zvrti v glavi.«
Videti je torej, da manjša skupina ljudi izigrava člane teles, ki bi morali skupno odločati.
»Točno. Mislim, da je tako.«
Je skrivnost, kdo so ti ljudje?
»Ne, ni skrivnost. Mislim, da je to krog ljudi, zbran okoli predsednika Zidarja in novega direktorja Pirca, ki je pred tem opravljal funkcijo podpredsednika kluba. Zadolžen je bil za opravljanje teh poslov, zdaj pa je proglašen za najbolj sposobnega človeka, čeprav je imelo njegovo delo mnogo negativnih posledic. Pirc je bil podpredsednik kluba z, rekel bi, zelo velikimi pooblastili pri opravljanju operativnih poslov.«
Kaj mislite s »temi posli« in »operativnimi posli«? Dajanje denarja in podobne stvari?
»Prav to. Dajanje denarja in podobne stvari! Izvedel sem, da je bilo administrativnemu osebju kluba rečeno, naj poleti ne izplačajo osebnih dohodkov igralcem in trenerjem, pač pa naj se denar zadrži v blagajni, ker je namenjen za nekega nogometaša.«
Mislite Janjuša?
»Da, Janjuša.«
In to je rekel Pirc?
»Tako je. To je rekel podpredsednik kluba Pirc. Na lastno pobudo. O tem seveda nikoli ni bilo govora na IO, ker se tam vedno razpravlja le o drugih, manj problematičnih temah.«
Kdo pa je izplačal tistih famoznih 50 milijonov akontacije Đorđiću, ki si je nato premislil in odšel v Zvezdo?
»Izvršni odbor se o tem nikoli ne obvešča, vendar vem, da vse finančne posle ureja direktor kluba. On je podpisnik vseh dokumentov. To je bil kot v. d. Roland Vodušek, pred njim pa do lanskega avgusta Pero Žagar, ki je bil pompozno zamenjan, potem ko so mu očitali marsikaj. Jaz pa že vseskozi trdim, da ne more biti, ko stvari krenejo v napačno smer, krivec en sam človek, če trdimo, da smo, ko nam gre dobro, zaslužni vsi. Oportunistično in malomeščansko je trditi, da smo vsi delali dobro razen posameznika, ki je ves čas sedel za isto mizo z nami. In kako to, da so vedno krivi ‘profesionalci’, ljudje zaposleni v klubu, nikoli pa amaterski delavci v upravi, ki odločajo o ključnih stvareh? Problem je moralna nedodelanost upravljavskih odnosov v klubu, tako da so, kot tudi drugod, upravljanje, odločanje in oblast skoncentrirani v rokah peščice ljudi, čeprav vemo, da ozka skupina ljudi ne more vedno vleči samo dobrih potez. Z odgovornostjo pa je drugače. Nikoli se s prstom ne pokaže na predsednika kluba ali predsednika skupščine kluba, na člane IO. Kriv je trener ali ‘tehniko’ ali direktor in podobni ljudje. Položaj amaterskih delavcev v klubu je nesprejemljiv. Določen del njih razvija proces privatizacije odnosov do družbenih sredstev v klubu, saj jih smatrajo skoraj za svojo lastnino, ker so jih oni ‘pridobili’ za klub. Mislijo, da lahko ta sredstva samovoljno razvrščajo in ljudi nameščajo kakor jim je volja.«
Torej trdite, da v klubu obstaja vladajoči klan?
»Da. Objektivno gledano je bil formiran. Obstaja.«
Poglejte, jaz sem že tri leta član IO, operativnega organa kluba, pa niti enkrat nisem dobil končnega obračuna za dvanajstmesečno obdobje.
Povejte, koliko so o vsem tem obveščeni igralci? So bili, četudi posredno, na primer, obveščeni o razlogih za neizplačane premije zaradi »nakupa« Janjuša?
»Posredno so za to vedeli. To je porazno: vedno so obveščeni posredno, preko svojih vez, nikoli pa direktno. V Olimpiji odgovornost posameznika in teles v katerih sedijo ni razdelana, kar ustvarja podlago za privatizacijo in princip ‘počni kar hočeš’. Poglejte, jaz sem že tri leta član IO, operativnega organa kluba, pa niti enkrat nisem dobil končnega obračuna za dvanajstmesečno obdobje. Zaradi privatizacije se zaostrujejo medčloveški odnosi, s tem da diferenciacija ni na podlagi uresničevanja politike kluba pač pa na podlagi osebnih simpatij najmočnejših ljudi.«
Zdi se, da je klub v precejšnji finančni krizi.
»Da. Govori se, da je v deficitu za 2 milijardi in 400 milijonov.«
Govori se?
»Tako je. Na zasedanjih IO nisem uspel dobiti uradnega podatka. Čeprav vedno zastavljam to vprašanje. Odgovor je: o tem bomo drugič, na naslednjem sestanku, pozabili smo … In potem – SDK je ugotovila, da je v glavnem vse v redu in nato – problem sploh ni posebej hud, ker smo podaljšali odplačevanje posameznih kreditov, nekatere pa smo uspeli iz kratkoročnih spremeniti v dolgoročne …«
Kdo vam ponavadi odgovarja na tak način?
»Običajno direktor kluba, čeprav ima še najmanj besede pri tem. Do pred kratkim je bil to v. d. Vodušek, zdaj je Pirc …«
Ki je še vedno aktualni direktor »Stan-investa«, v Olimpiji pa zaposlen honorarno, kajne?
»Ne vem, če bi temu tako rekel. On je dober poklicni direktor, ker se mi zdi, da je tukaj in tam solidno plačan.«
Deficit je precejšen. Kam so šli ti denarji?
»Realizacija klubske politike zahteva velika sredstva, po drugi strani pa neurejena finančna situacija in družbeno privilegiran status igralcev, katere je treba dobro plačati da ostanejo ali pridejo, ustvarjata ogromne finančne težave. Resen problem je tudi neodgovoren, razsipniški odnos do teh sredstev, kot da so padla z neba, ne pa prispela iz rok delavskega razreda.«
Poleti se je našlo dovolj denarja za Janjuša in Martinovića, ostal je tudi Petrović, ki ga je vabil Partizan.
»O Martinovićevih pogojih ne vem čisto nič, za Mihajla pa so mi na IO rekli: v skladu s predpisi. Le dva dni kasneje pa se je pred klubske prostore pripeljal z novim BMW-jem, ki je nedostopen tudi za zelo uspešnega delavca na koncu delovne dobe.«
Pripeljan je bil avtoritarno, celo z zlorabo nekaterih inštitucij, brez ozira na negativno stališče zaposlenih v klubu.
Nedavni izbor Franca Pirca za novega direktorja kljub nasprotovanju delovne skupnosti, je dobil malce nenavaden prizvok afere. Vas ni bilo na sestanku IO, na katerem je bilo deset članov »za«, eden vzdržan (Iskra) in eden proti (Popivoda). Kako bi vi glasovali?
»Proti bi bil! Izključno zaradi metode izbora, po razpisu na katerega se je prijavil samo Pirc in to na predlog predsedstva kluba, ne da bi se obvestilo delovno skupnost, torej zaposlene v klubu. Ljudje niso bili obveščeni. V situaciji, ko so vsi čutili, da so nujne določene kadrovske spremembe – ampak na podlagi analize problemov kluba in notranje družbene in ekonomske situacije – se je zdelo najmanj čudno, da se neargumentirano naprej potiska človeka od katerega bi bilo pričakovati veliko finančno iznajdljivost in zaradi silnih izgub pravi ekonomski čudež. Pripeljan je bil avtoritarno, celo z zlorabo nekaterih inštitucij, brez ozira na negativno stališče zaposlenih v klubu, mnenje komunistov in tudi članov IO, ki so bili postavljeni pred dejstvo končne odločitve.«
Nam lahko poveste, kdo je pripeljal Pirca?
»Seveda, zakaj ne? Osebno mislim, da je to storil predsednik IO Zidar, ki ga je, predvidevam, tudi nagovoril, naj se prijavi na razpis.«
Zakaj ni kandidiral v. d. direktorja Vodušek?
»Kolikor sem obveščen, se ni prijavil, ker mu je bilo rečeno, naj se ne prijavlja.«
Po vsem tem se je verjetno oglasila partijska organizacija?
»Ne, ni se! Osnovna organizacija Zveze komunistov v klubu bo, dokler bo v klubu takšna klima, takšna raven samoupravljanja, onemogočena, brez možnosti, da opravlja resnično vlogo. OO ZK se ni sestal, ker obstaja samo na papirju, kakor tudi sindikat, da bi se lahko ljudem zunaj kluba reklo, da ima Olimpija vse to. Namesto da bi se razpravljalo o bistvenih vprašanjih v klubu, da bi se o delu v klubu govorilo na sestankih IO, smo se zataknili pri banalnem vprašanju: ali mora sekretar OO ZK prisostvovati zasedanjem IO, za katera vprašanja je potreben, za katere točke ne!«
Miloš Šoškić je bil po Pirčevem »napredovanju« umaknjen s funkcije koordinatorja strokovnega štaba, ker je to delovno mesto nenadoma postalo nepotrebno. Bi ostal, če bi bila delovna skupnost, katere predsednik je, za Pirca?
»Težko vprašanje. Ampak prav zaradi velike privatizacije v vodstvu Olimpije osebno mislim, da bi Šoškić zadržal položaj.«
Povejte, kaj je bilo z Zdenkom Iskro, ki je pred časom za SN revijo omenil dogovarjanje rezultata tekme Olimpija – Partizan (2:2), pri čemer ni želel sodelovati?
»Kaj je z njim? Nič. On je, čeprav je rojeni Ljubljančan, ožigosan kot ‘enfant terrible’ Olimpije. Vse je povedal tudi na zasedanju IO, katerega član je, ampak njegove trditve niso bile ovržene, pa tudi kaznovan ni bil, čeprav je njegovo dejanje klicalo po kritični oceni. V takih primerih je treba iti do konca, ugotoviti kdo ima prav. Morda je dovolj spoznanje, da za to, ker je demonstrativno odklonil igranje v drugem polčasu, ko je bilo, kot pravijo, rečeno, da je dogovorjen rezultat 2:2 (Partizan je ob polčasu vodil 2:1) – ni bil pozvan na disciplinsko odgovornost, niti kaznovan.«
Po skupni tiskovni konferenci trenerjev in igralcev tudi Višnjevcu ni lahko.
»Ni. Zamerijo mu, da je odgovoren za upor igralcev, da je organiziral tiskovno konferenco, da je nenačelen, da se spoštuje stališč IO, da nima rezultatov, da ne dela strokovno, da na igralce ne vpliva povezovalno ampak razdiralno. Zamerijo mu netaktnost, eksplozivnost, nekorektno obnašanje do nekaterih članov IO in uprave, ker jim baje ni povedal za težave igralcev, čeprav je na to opozarjal že več mesecev.«
Koliko časa že igralci ne dobivajo premij?
»Celoten jesenski del sezone. Poleg tega večjemu številu igralcev niso izpolnili niti pogodbenih obveznosti … Višnjevac je večkrat poudarjal tudi nemogoče pogoje za delo zaradi neurejenosti bežigrajskega terena, saj so bili prisiljeni trenirati na igrišču Svobode. S tem je torej napadel upravo in pokazal da je – slab človek!? Ker uprava ne mara kritik. Navajena je na to, da je dober delavec, trener – zadovoljen in da molči.«
Je bilo v Olimpiji kaj narejeno za urejanje stanja po Ribičičevih izjavah v SN reviji zaradi mariborske afere?
»Ne, nič ni bilo narejeno. Začelo se je prvenstvo in tudi tukaj, kot povsod drugod, so postali važni samo rezultati.«
Po vsem kar ste povedali, se zdi vaš odstop iz IO kot nujnost, kot normalna stvar …
»Tako je. Pogosto razmišljam, da bi odstopil (to sta že storila Danilo Popivoda in Marjan Rožanc). V zadnjem letu sem postal manj dejaven, saj sem realno ocenil, da do tega okolja nimam nikakršne odgovornosti, glede na nedostopnost informacij in nezmožnost dejanskega odločanja v tem IO. To je povsem neurejeno, anarhično privatizirano okolje, nezainteresirano za realizacijo nekaterih zelo važnih nalog, ki so bile sprejete na skupščini kluba. Tem ljudem sploh ne morem ponuditi odstopa, to lahko naredim samo na skupščini, ko pride čas za to.«
Ste o omenjenem paketu problemov (o nespoštovanju na skupščini sprejetih predlogov za nova, bolj samoupravna pravila igre) govorili tudi na zasedanjih IO kluba?
»Sem. Pogosto. Ne bi bil pravi komunist, če bi spregovoril šele zdaj.«
In kaj so vam odgovarjali?
»Rekli so: ‘Ah, zakaj si se zapel s temi dolgoročnimi vprašanji in filozofijo razvijanja novih odnosov, če imamo pa konkretne, kratkoročne težave: recimo, ali bomo dobili naslednjo tekmo ali ne?’ Včasih so mi očitali moje stališče, češ da niti ne vem, kako težko je dobiti sredstva, kaj šele jih razporejati, upravljati z njimi. Včasih so mi svetovali, naj se manj obremenjujem, saj je v vseh naših klubih takšno stanje, pa ni nobenega razloga, zakaj bi morali biti v Olimpiji najpametnejši.«
Že z vključevanjem večjega števila ljudi v resnično, neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih v klubu, bi se dalo zmanjšati ali celo odpraviti poligon za črne fonde.
Gotovo vidite tudi rešitev za nastalo situacijo?
»Da, imam predlog. Z veliko diferenciacijo znotraj klubskih OO ZK, ne samo v Olimpiji pač pa tudi v ostalih klubih, bi bilo mogoče ustvariti motive in idejno enotnost članov, izbranih za izgradnjo novih odnosov. Že z vključevanjem večjega števila ljudi v resnično, neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih v klubu, bi se dalo zmanjšati ali celo odpraviti poligon za črne fonde, vse možne izdatke in druge špekulacije, obenem pa bi se znatno prispevalo h homogenosti kluba.«
Mislite, da vas bodo zaradi tega intervjuja proglasili za klubsko »opozicijo«?
»Verjetno. Že zdaj se nekateri sprašujejo, kdo je ta, ki razmišlja drugače kot oni, kdo je ta, ki vnaša nemir, ki filozofira in vsiljuje svojo vizijo. Jaz razmišljam drugače, ker verjamem da bo sedanja družbena klima kljub vsemu razvila odnose novih, nepotvorjenih, samoupravnih kvalitet v nogometnem športu.« Zoran Kovačević
