Prvič objavljeno v Delu, 22. oktobra 1984
Športni vikend je bil tokrat v znamenju tako pričakovanih derbijev med nogometaši Olimpije in Maribora ter hokejistov Jesenic in Olimpije – Na skromni ravni
Po velikih stresih slovenskega igralnega športa v zadnjem obdobju je bilo s toliko večjim zanimanjem moč pričakovati dva izmed »velikih« slovenskih derbijev – hokejski in nogometni. Toda sodeč po dogodkih pod Mežakljo in za Bežigradom tudi slovenski derbiji niso več tako privlačni in razburljivi kot so bili nekoč. Na obeh je manjkalo spektakularnosti, igralske veščine in tudi gledalcev. Tudi to bi lahko bilo znamenje za »alarm« v najboljših slovenskih športnih kolektivih v igrah (to seveda velja tudi za košarkarje, katerih derbi smo videli prejšnjo nedeljo, in za rokometaše, ki jih bomo na delu videli 10. novembra v Celju).
Olimpija : Maribor 1:0 (1:0)
Štadion za Bežigradom, vreme deževno, gledalcev 4000, sodnik Blažek (Koprivnica).
STRELEC: 1:0 – Komočar (10).
OLIMPIJA: Dalanović, Podgajski, Terčič, Hudarin, Vukmirović, Lalović, Pišek, Besek, Vujnović, Voljč (Bengez), Komočar (Ubavić).
MARIBOR: Irgolič, Škerjanc, Žikić, Kek (Zirdum), Kljajić, Šarenac, Hafner (Potočnik), Žurman, Taneski, Prelogar, Čirković.
Mladinski reprezentant, 18-letni Stane Komočar je odločil tradicionalni slovenski nogometni derbi, ki pa tokrat ni imel pravega sijaja. Za Bežigradom se je zbralo samo 4000 navijačev, igra pa je prej razočarala kot navdušila. Na tekmi pa je bilo vendarle nekaj lepih potez. »Vijoličasti« so bili po igri najmanj enakovredni Ljubljančanom, dosegli pa so tudi zadetek, ki ga je sodnik Blažek razveljavil.
Olimpija je derbi bolje začela, v njenem moštvu je bilo v uvodnih minutah več razpoloženih igralcev. Še najbolj mladi Komočar, ki je že v 10. minuti kronal najlepšo Olimpijino akcijo na vsej tekmi. Po desni strani je najprej prodrl veteran Lalović, ki je z lepo podajo Voljču omogočil prosto pot v kazenski prostor. Mariborska obramba je »zaspala«, predvsem Žikić in Kljajić, Voljč pa je našel boljšo rešitev kot prodor mimo Škerjanca. Na levi strani je bil namreč povsem prost Komočar, ki je s kakih 15 metrov silovito streljal in premagal Irgoliča. Tako dovršeni akciji so morali zaploskati celo vselej hladnokrvni ljubljanski navijači.
Komočar je tokrat pač imel svoj »dan«. Mariborski branilci so ga težko in s prekrški zaustavljali, Irgolič pa je imel dvakrat veliko srečo, ko je ta čas največji up slovenskega nogometa streljal s skoraj 30 metrov. Drugi veliki up Bojan Taneski pa na drugi strani ni bil tako razpoložen, dobil je premalo podaj, da bi lahko pokazal kaj zna.
V 35. minuti pa smo videli »sporni trenutek«. Po kotu »vijoličastih« je bil vratar Dalanović v zraku »prekratek«, visoki Šarenac pa je z nasprotne strani žogo poslal proti vratom. Žoga je odskočila točno na golovi črti, nato pa jo je Podgajski z zadnjimi močmi poslal daleč proti sredini. Mariborčani so dvignili roke, toda sodnik Blažek je samo zamahnil z roko, češ, da se igra nadaljuje. »Vijoličasti« so obkrožili sodnika, stranski sodnik Abramović se ni odzval, igra pa je seveda tekla naprej.
V 42. minuti bi Olimpija skoraj povišala na 2:0. Lalović je z leve strani streljal kot, vratar Irgolič pa je bil tako nespreten, da je žogo odbil proti lastni mreži. Ta bi končala v mreži, če jo v zadnjem trenutku Škerjanc ne bi odbil v vratnico.
V drugem polčasu je bilo priložnosti več, toda igra še naprej na skromni ravni. Ton igri so dajali Mariborčani, Ljubljančani pa so vse bolj mislili na to, kako ohraniti tesno vodstvo. V 50. minuti je tokrat najboljši mariborski igralec Žurman s 16 metrov silovito streljal, toda žoga je zletela tik ob vratnici. Dve minuti kasneje je imel Besek na drugi strani podobno priložnost, toda zablestel je vratar Irgolič.
Finiš pa je bil v znamenju odličnega ljubljanskega vratarja Dalanovića. Najprej je ubranil odličen strel Keka z 20 metrov, 15 minut pred koncem pa je požel enega redkih aplavzov na tekmi. Najprej je iz neposredne bližine streljal Taneski z glavo, malo zatem pa še Čirković z nogo. Obakrat pa je bil Dalanović nepremagljiv, njegovi paradi pa sta pravzaprav preprečili izenačenje.
Rumene kartone so dobili Mariborčani Čirković, Žikić in Šarenac.
Zdenko Verdenik, trener Olimpije: »Z agresivno igro smo poskušali hitro doseči gol, to nam je tudi uspelo. Toda pozneje so naši igralci vse preveč ostajali v ozadju, tako da so prevladovali Mariborčani, ki so imeli tudi več priložnosti.«
Vojislav Simeunović, trener Maribora: »Čestitam Olimpiji, čeprav njena zmaga ni čisto zaslužena. Mislim, da smo si zaslužili remi. Toda krivi smo sami, igrali smo preveč neučinkovito, to pa se pri nas v zadnjih kolih že kar preveč ponavlja.«
Ljubiša Dalanović: »Mislim, da je to bila dobra tekma. Odločil je Komočar, naš danes najboljši igralec, o katerem bo še slišati, če bo tako nadaljeval. Po golu smo malo popustili.«
Milan Žurman: »Dali smo vse od sebe, toda to je bilo premalo. Do kazenskega prostora smo še igrali dobro, v konici pa ni in ni šlo. Mislim, da smo bili Olimpiji najmanj enakovredni.«
Franci Božič
