Tekme preteklega vikenda so bile res nekaj posebnega. Odkar pripravljam rubriko o ljubljanskem nogometu, se še ni zgodilo, pa tudi za kdaj prej ne pomnim, da bi v enem krogu prav vsi klubi iz glavnega mesta igrali v gosteh. Za povrh pa so bili nekaj posebnega tudi rezultati, poleg nenavadnega razpleta v Škofji Loki je za največ začudenja verjetno poskrbela tekma v Novi Gorici.
Pretekli četrtek je v pokalu NZS od ljubljanskih nižjeligašev nastopila zgolj Ilirija, kar je glede na število sodelujočih klubov relativno skromna statistika. Zeleno-beli so imeli kar srečo z žrebom, saj so igrali proti četrtoligaškemu Turnišču, ki je zlasti v uvodu tekme igralo precej prestrašeno. Ilirija je tako že iz svoje prve priložnosti povedla, potem ko je po strelu Tomaža Kepica hudo napako storil domači vratar Erik Gergorič. V nadaljevanju so domači na čelu z zimzelenim Boštjanom Zelkom spoznali, da Ilirija kljub igranju dva ranga više ni nek bav-bav in so si pripravili celo nekaj priložnosti za izenačenje, najlepšo ob koncu prvega polčasa, ko so domači gledalci žogo že videli v mreži, a jo je eden od branilcev na črti še uspel izbiti. Na drugi strani Ilirija v napadu ni prikazala praktično ničesar, edino pravo priložnost za drugi gol pa si je priigrala šele v podaljšku, ko je Alex Ristić s pol metra neoviran streljal čez prazna vrata.
Varovanci Milomirja Kondića so tisto najboljše očitno hranili za nedeljo, ko so se še enkrat podali v Prekmurje, le da so se tokrat pomerili z Beltinci in da je šlo za ligaško tekmo. Glede na zadnje predstave in položaj na lestvici so srečanje ljubitelji Ilirije pričakovali z negotovostjo, a se lepše za goste skoraj ne bi moglo razplesti. Po golih Gibsona Okoche in Jure Štimca je dolgo časa kazalo na remi, ki pa ga je globoko v sodnikovem podaljšku z zmagovitim golom preprečil Mark Čeh in vse tri točke so odšle v Zgornjo Šiško. V klubu lahko zdaj nekoliko mirneje zadihajo, saj se je prednost pred najbolj ogroženima povečala na pet točk, poleg tega pa je Ilirija preskočila tudi Tolmin in glavno razočaranje sezone, velenjski Rudar. S slednjim se bo »stara dama« pomerila čez dva tedna, še prej pa jo čaka izredno neugodna domača tekma, saj na obisk prihaja peto Brinje.
V novogoriškem športnem parku je vodilna ekipa lige, ki do tedaj še ni doživela poraza, gostila zadnjeuvrščeni Slovan, ki še ni poznal zmage in je v mesto vrtnic pripotoval brez glavnega trenerja, ki ga je zamenjal Jure Škafar. Vse je torej nakazovalo na zelo predvidljiv razplet, ki ga je ponujal tudi prvi polčas, v katerem so Goričani po nekaj priložnostih v pol ure dvakrat zatresli gostujočo mrežo. Najprej je po strelu Luke Bulatovića in neidealnem posredovanju vratarja Tima Kruljaca žogo v gol potisnil Luka Marjanac, nato pa je Bulatović z natančnim strelom s pomočjo vratnice zadel še sam. Na drugi strani je za Slovan pred odmorom Tihomir Maksimović v solo akciji iz ene redkih priložnosti dosegel nekaj, kar se je najbrž večini zdelo zgolj kot častni gol. A v drugem polčasu se je pripetila senzacija, saj se zadnjeurščeno moštvo s Kodeljevega ni moglo ustaviti in je ne le doseglo prvo letošnjo zmago, temveč zmagalo celo s petardo.
Junaki tega neverjetnega preobrata so bili Vall Janković, Aleks Ristić, Tian Pantelić in Tihomir Maksimović s svojim drugim golom (slednji je sicer »uradno« zadel štirikrat, saj groteskna napaka na nzs.si, o kateri smo že pisali, še vedno ni bila odpravljena). Izpostaviti gre zlasti slednjega, saj je posojeni igralec Olimpije mojstrsko zadel s prostega strela skoraj iz kota igrišča. Rezultat bi lahko bil celo še višji, saj so gostje pred tem iz ugodne priložnosti stresli tudi vratnico. Po tekmi številni enostavno niso mogli verjeti svojim očem, kar je dalo zagon raznoraznim teorijam (ki jih je Gorica kategorično zavrnila), a ostanimo pozitivni in raje napišimo, da je rezultat v Gorici zopet razkril, zakaj je nogomet tako privlačen šport. Ali je pri tem šlo za dvig forme ali zgolj slučajen preblisk Slovana, pa bodo pokazale naslednje tri tekme.
Tudi v tretji ligi so gledalci vsekakor prišli na svoj račun in verjetno tistim stotim, ki so si na Puštalu ogledali dvoboj Škofje Loke in Svobode ni žal, da so se odločili za obisk. Gledali so lahko namreč zelo razburljivo in dinamično tekmo, v kateri so domači prek Uroša Palibrka in Muse Medvedoskega dvakrat povedli, a je Svobodo v igro vsakič vrnil njen najboljši strelec Jovan Koprivica, pri čemer je prvi gol dosegel iz najstrožje kazni. Približno pol ure pred koncem je goste v vodstvo popeljal Klemen Kolar, nato pa je zadel še kapetan Adnan Abdić, pri čemer je bil izključen eden od domačih, tako da se je tekma zdela odločena. A dva gola prednosti in igralec več Svobodi nista zadostovala. Domači so se najprej približali, nato pa kljub temu, da je bil izključen še drugi škofjeloški igralec, torej celo z dvema manj, prek enajstmetrovke Nermina Beganovića uspeli priti do izenačenja. Zidovje loškega gradu je bilo za viške klativiteze previsoko. A vse kar so po tem epskem preobratu zapisali na uradni strani škofjeloškega kluba je: »Zadnjo domačo tekmo smo odigrali izenačeno.«
Ljubljana je v nedeljo gostovala pri zadnjeuvrščeni Kolpi, ki v dosedanjem delu sezone še ni zbrala nobene točke. Po katastrofalnem prvem polčasu Kolpe (kot so zapisali pri domačih) je bil rezultat že 0:3, lahko pa bi bil tudi višji. Med strelce so se vpisali Sašo Dolinar, Jon Fridl Jarc in Šan Liao Novak. Vprašanja o zmagovalcu praktično v nobenem trenutku ni bilo, saj je Ljubljana vodila in nadzorovala tekmo od vsega začetka. V drugem delu, ko je bilo že vse odločeno, so domači zaigrali malo bolje, a jim častnega gola ni uspelo doseči. Šiškarji so z zmago skočili nazaj na četrto mesto, saj je Bela krajina zgolj remizirala v Kisovcu. Klubu je šel na roko tudi rezultat ježiškega IB 1975, o čemer pišemo spodaj, tako da je zdaj spet vse odprto. Varovanci Damirja Vrabca bodo v naslednjem krogu v derbiju kola gostili Ivančno Gorico.
IB 1975 je po nekaj tednih izgubil vodilno pozicijo. Moštvo z Ježice tega bržkone ni pričakovalo, saj je igralo z dvanajsto Jevnico, toda še enkrat več se je izkazalo, da je gostovanje v jevniškem športno-rekreacijskem centru ne glede na siceršnjo formo domačih eno najtežjih v ligi. Odlični domači trener Damjan Malešević, to je kljub nekaterim slabšim rezultatom treba poudariti, se je dobro pripravil na favoriziranega nasprotnika in že po četrt ure je njegova ekipa povedla, ko je zadel mladi Tim Jerina Musulin. V nadaljevanju so se gostje trudili izenačiti, to pa jim je uspelo šele nekaj minut pred koncem in tekma se je končala z remijem. Strelec gola za IB 1975 je bil kdo drug kot njihov najboljši igralec Tomy Veiss, ki je ekipo že kar nekajkrat rešil na podoben način. Moštvo je s tem sicer padlo na drugo mesto, saj ga je prehitelo Trebnje, ki je v dolenjskem derbiju porazilo Ivančno Gorico.
Tabor 69 v letošnji sezoni očitno igra v valovih. Po katastrofalnem začetku in odličnem nizu v nadaljevanju je moštvo zdaj očitno spet v manjši krizi. Po domačem porazu s Kočevjem pretekli vikend je izgubilo še v Zagorju. Domači so že po manj kot pol ure igre vodili s 3:0, tako da vprašanja zmagovalca tudi na tej tekmi ni bilo. Zadetek Marka Jovanovića v drugem delu ni spremenil ničesar in varovanci Blaža Puca so odšli domov praznih rok. Moštvo je posledično padlo na deveto mesto, v naslednjem krogu pa bo pozicijo težko popravilo, saj ga čaka zahtevno gostovanje v Črnomlju.
Razpored – lige:
2. SNL
9.11. Slovan-Bilje
10.11. Ilirija-Brinje
3. SNL
9.11. Svoboda-Vipava
RLL
9.11. Bela krajina-Tabor 69
10.11. Ljubljana-Ivančna Gorica
10.11. IB 1975-Kočevje
