Tokratna kolumna bo nekaj posebnega. Ne bo namreč klasičen prispevek, ki bi ga prebrali enkrat od začetka do konca, temveč, vsaj upam, eden tistih, ki ga bodo ljudje odprli večkrat, tako kot odprejo slovar, almanah ali zemljevid. In res, želel bi si namreč, da bi služil kot nekakšen zemljevid po zgodovini ljubljanskega športa, ki naj bralcu v zgodovinski zmešnjavi pomaga odstirati meglo športnih ideologov in analfabetov ter na čim bolj objektiven in pregleden način razjasni, kdo je kdo v ljubljanskem športu. Naj pojasnim še na drug način. V poplavi preimenovanj, združevanj, razdruževanj, ukinjanj in preoblikovanj društev oziroma klubov želim postaviti shematični prikaz tradicij in identitet posameznih ljubljanskih športnih subjektov za vse najbolj popularne športne panoge.
Ker ne želim poseči v preveč kontroverzne teme, se bom osredotočil zgolj na čas po letu 1945. Prvič, ker nočem, da se članek, v katerega sem vložil res veliko dela, na koncu sprevrže v komentatorske prepire o letu 1945 in (anti)komunizmu ter drugič, ker se želim osredotočiti predvsem na tekmovalno kontinuiteto športnih ekip, ki je seveda v tem letu sploh ni. O vojnem prehodu sem dovolj pisal že na drugih mestih, prav tako pa tudi o splošni organiziranosti športnih društev v Sloveniji in Ljubljani. Manj poučenega bralca zato napotujem zlasati na kolumni Leto nič in (Ne)nogometna zibelka, ob čimer naj samo na kratko ponovim, da je s političnimi spremembami v državi zlasti v prvih povojnih letih pogosto prišlo do popolnih preoblikovanj temeljnih športnih organizacij. Kot rečeno, tu zasledujemo zlasti tekmovalno plat, ki se razteza prek teh pravno-formalnih oblik. Enak, sicer verjetno nekoliko krajši članek bi seveda lahko pripravil tudi za Maribor, Celje, Kranj itd., saj so klubi oziroma društva povsod šli čez podoben proces.
Ker je tematika vsesplošno povezana oziroma izredno kompleksna, je težko vzpostaviti model, po katerem naj se jo opiše, zato bo v vsakem primeru nujno potrebna določena mera skakanja sem in tja, kar vam bo hitro jasno zlasti, ko se bomo lotili nenogometnih športov. Na koncu sem se odločil, da bom prikaz načeloma osnoval po principu krovnih športnih društev oziroma, kot bi jih imenovali danes, zvez športnih društev. V osnovi se bom seveda najbolj posvetil štirim temeljnih ljubljanskim multišportnim centrom, Olimpiji, spodnješišenski Ljubljani oziroma Železničarju, moščanskemu Slovanu ter zgornješišenski Iliriji, opisal pa bom seveda tudi vse ostale. Kar se tiče športov, sem poleg nogometa vključil tudi košarko, rokomet in hokej, ki jih ne le najbolj poznam, temveč zanje tudi menim, da v spektakelskem oziroma navijaškem smislu predstavljajo tiste športe, kjer sta identiteta in tradicija najbolj pomembni. Kot sem že pisal v uvodu, si želim, da bi bil pričujoči prispevek ljubiteljem oziroma spremljevalcem ljubljanskega športa čim bolj koristen.
Začnimo torej z Olimpijo in njenimi predhodniki. Leta 1945 je bilo v Ljubljani ustanovljenih kar sedem tako imenovanih fizkulturnih društev, ki so pokrivala vsako svoj del mesta. Med njimi je bila tudi centralna Svoboda, ki je nastala junija 1945 in se je ponašala zlasti z nogometno sekcijo. Še istega leta (in ne 1946, kot trdijo nekateri viri) so se v Svobodi začeli baviti tudi s košarko. Nogometna plat je številnim tukajšnjim bralcem verjetno znana, a jo ponovimo še enkrat. Konec leta 1946 se je Svoboda združila z Udarnikom, Borcem in Štepanjo vasjo, s čimer je nastalo Fizkulturno društvo Enotnost, tako da je nogometna sekcija Svobode v spomladanskem delu sezone igrala pod novim imenom. Leta 1948 je iz fizkulturnega nastalo Športno društvo Enotnost, nogometna sekcija pa se je konec istega leta odcepila in oblikovala samostojen nogometni klub Odred. Vanj so se sčasoma vključili tudi drugi športi, zato se je v začetku leta 1951 preoblikoval v Športno društvo Odred. Nogometna sekcija Odreda se je spet odcepila konec leta 1960, tokrat kot NK Triglav, a se je slednji že januarja 1962 vključil v Akademsko športno društvo Olympia ter se tako tudi preimenoval.
Krovno športno društvo Enotnost je bilo zelo slabo vodeno in košarkarji so ga zapustili eni zadnjih, januarja 1951, nedolgo pred razpustom.
Morda malo manj znana je usoda Olimpijine košarke. Košarkarska sekcija Svobode je po vključitvi v Enotnost konec leta 1946 v tem društvu vztrajala precej dlje od nogometašev. Krovno športno društvo Enotnost je bilo namreč zelo slabo vodeno in košarkarji so ga zapustili eni zadnjih, januarja 1951, nedolgo pred razpustom. Ustanovili so Akademski športni klub oziroma AŠK. Slednji se je takoj ob ustanovitvi krovnega Akademskega športnega društva Olympia januarja 1955 vključil vanj ter se preimenoval v AŠK Olympia ter nato leta 1967 v KK Olimpija. Zanimivo je, da je vzporedno obstajala košarka tudi v športnem društvu Odred, a slednja ni povezana z Olimpijo, k čemur pa se povrnemo kasneje.
Nekoliko bolj zamotana je zgodovina rokometne Olimpije. Rokomet se je v okviru Enotnosti začel igrati leta 1948 in je pod tem imenom vztrajal še najdlje. Ko je krovno športno društvo propadlo, so rokometaši nekaj časa nadaljevali pod istim imenom kot samostojen rokometni klub, leta 1952 pa so se preselili pod okrilje ŠD Svobode in se tako tudi poimenovali. Hkrati se je rokomet razvijal tudi v okviru športnega društva Krim in kasneje Slavije. Slednje ne smemo zamenjevati z vevškim kolektivom, saj je namreč šlo za povsem drug klub, ki je nastal konec leta 1952 z združitvijo dveh društev, vojaške Sloge in Amaterja. Leta 1953 se je v Slavijo vključila rokometna sekcija Krima, ki pa je tam zdržala le eno sezono. Že leta 1954 so se rokometaši Slavije preselili v ŠD Odred, leta 1958 pa v AŠD Olympia. Rokometni klub Olimpija je torej dejanski naslednik Krima, ne Enotnosti.
Za razumevanja razvoja hokeja moramo začeti pri Fizkulturnem društvu Udarnik, ki je bilo ustanovljeno junija 1945 in je kot edino imelo tudi hokejsko sekcijo. Kot smo napisali že zgoraj, se je Udarnik konec naslednjega leta s še nekaj društvi združil v Enotnost, a mu hokejisti vsaj sprva niso sledili. Preselili so se namreč v okvir šišenskega društva Triglav, šele leta 1948 pa so nato prešli pod Enotnost. A ne za dolgo, konec tega leta je bilo ustanovljeno novo Športno društvo Ljubljana, kamor se je vključila tudi hokejska sekcija Enotnosti. Odtlej je klub deloval pod imenom Ljubljana, šele aprila 1962 pa se je preimenoval v Olimpijo, ko se je po vzoru ostalih športov vključil v AŠD Olympia.
S tem prehajamo na naslednje društvo, konkretno Slovan. V Mostah je bilo julija 1945 ustanovljeno Fizkulturno društvo Borec, ki je gojilo predvsem nogomet in se je kot rečeno združilo v Enotnost. Po tem dogodku nogometa v tem delu Ljubljane nekaj časa ni bilo, nato pa je bilo konec leta 1947 ustanovljeno novo fizkulturno društvo Maks Perc, ki z Borcem ni imelo formalne povezave. Leto kasneje se je kot vsa društva v tem času preoblikovalo v športno društvo in si nadelo tudi novo ime, SŠD Slovan. Nogometu se je tam leta 1949 pridružil tudi rokomet in kmalu sta obe sekciji dobili tudi samostojno organizacijsko obliko. Nastala sta NK Slovan in RK Slovan, katerih kontinuiteta delovanja je povsem jasna. Nogometaši so se leta 1996 sicer združili s Slavijo in dejansko prevzeli njeno pravno nasledstvo, o čemer sem že pisal na drugem mestu in je za tukajšnji prikaz manj pomembno.
Precej bolj zanimiva je zgodovina Košarkarskega kluba Slovan. Košarka se v okviru SŠD Slovan namreč ni igrala, pač pa sedanji klub vleče zgodovino iz Poljan oziroma še točneje Krima. Leta 1951 je nastal Košarkarski klub Poljane, ki pa se je že naslednje leto razpustil. Igralci so večinoma prešli v Krim, ki pa je pred tem kratek čas obstajal hkrati s Poljanami in celo igral v isti ligi, zato ta prehod za razliko od vseh doslej opisanih ni čist. V vsakem primeru se so nato košarkarji Krima leta 1953 preselili pod Slavijo, leta 1954 pa pod Odred. Klub se je preimenoval v Slovan šele leta 1959.
Tretji center ljubljanskega športa je bil v Spodnji Šiški, kjer je pred vojno deloval Hermes. Junija 1945 je bilo ustanovljeno Fizkulturno društvo Železničar, ki se je konec naslednjega leta z Bratstvom in Partizanom združilo v FD Triglav. Železničarjeve sekcije na čelu z nogometno so tedaj posledično dobile novo ime Triglav, a je združeno društvo zdržalo le dobro leto. Januarja 1948 je razpadlo nazaj v več manjših društev in v Spodnji Šiški je spet nastalo sindikalno fizkulturno oziroma kasneje športno društvo Železničar. V začetku leta 1949 se je nogometna sekcija SŠD Železničarja osamosvojila kot NK Železničar, leta 1953 pa se je preimenovala v ŽNK Ljubljana. Nedolgo zatem se je tudi matično športno društvo iz Železničarja preimenovalo v ŽŠD Ljubljana. Železničarski nogometni klub Ljubljana je opustil Ž v začetku leta 1961.
Zgodba košarkarjev Ljubljane je praktično identična. Delovali so v okviru FD Železničar, FD Triglav, SFD in SŠD Železničar ter ŽŠD Ljubljana. KK Železničar se je leta 1954 skupaj z matičnim društvom preimenoval v ŽKK Ljubljana. Klub je nato pod tem imenom obstajal do leta 1976, ko so ga pokopali portoroški sklepi. Kot smo videli že zgoraj, se je v Šiški poleg nogometa, košarke in številnih manj odmevnih športov kratek čas igral tudi hokej, saj so hokejisti kasnejše Olimpije od konca leta 1946 do leta 1948 nastopali kot Triglav. Izvzemši hokej je bilo delovanje spodnješišenskih ekip razmeroma jasno in nedvoumno, saj je šlo za močno društvo z dobro infrastrukturo, zato ni bilo potrebe po raznoraznih kombinacijah.
Prav tako dokaj čista je zgodovina Ilirije, vsaj ko govorimo o povojni dobi. Ko je zgoraj omenjeno veliko Fizkulturno društvo Triglav januarja 1948 razpadlo na več manjših društev, je bilo eno od njih tudi novo društvo Triglav v Zgornji Šiški. Ker so praktično vse pomembne sekcije starega Triglava ostale pri Železničarju, je novi začel praktično z ničle. Ustanovil je novo nogometno sekcijo, ki je s tekmovanjem začela v najnižji ligi, razen tega pa kakšnih bolj popularnih športov tedaj še niso gojili. Jeseni 1950 je iz Triglava nastalo Športno društvo Ilirija, v okviru katerega se je nogometnemu leta 1957 pridružil še košarkarski klub. Ta je nastal na podlagi košarkarske sekcije TVD Partizan Zgornja Šiška.
Za konec omenimo še Krim in nekaj drugih klubov oziroma društev, ki so tako ali drugače vpleteni v zgodovino ljubljanskega povojnega športa. V FD Krim so gojili zlasti nogomet, konec leta 1946 pa se je društvo združilo z viško Edinostjo, a ohranilo staro ime. Leta 1948 se je krovno društvo preoblikovalo v SŠD Krim, nogometna sekcija pa se je naslednje leto osamosvojila kot NK Jadran. Slednji je že konec istega leta vrnil staro ime, poleg tega pa so v okviru Krima začeli gojili tudi košarko in rokomet, o katerih smo že pisali zgoraj. Nogometni klub se je leta 1961 preselil pod okrilje Odreda in je posledično nastopal kot Odred-Krim do leta 1963, ko je propadel. Novi NK Krim je bil nato ustanovljen leta 1970. Rokomet na Rakovniku se je kasneje igral tudi v okviru TVD Partizan Krim, sedanji RK Krim pa je bil ustanovljen šele leta 1983.
Poleg civilnih so v Ljubljani v prvih povojnih letih obstajali tudi resorni klubi. Najbolj znan je bržkone Miličnik, ki je z nogometno sekcijo nastopal celo v republiški ligi. Klub so konec leta 1950 preimenovali v ŠD Triglav, nato pa skladno s političnimi smernicami leta 1952 razformirali, pri čemer se je tedaj njegova košarkarska sekcija preselila v Krim. Nogometaši so se tedaj pridružili Grafičarju, ki je bil posledično v tem obdobju zelo močan, leta 1958 pa se je združil z viško Svobodo. Poleg Miličnika je krajši čas obstajal tudi vojaški klub. Nastal je kot sindikalni nogometni aktiv in se je sprva imenoval VTP (kratica za vojaško trgovsko podjetje), leta 1951 pa se je preimenoval v Slogo. Slednja se je leto kasneje z Amaterjem združila v Slavijo.
V prispevek dodajam tudi grafični prikaz, kjer naj bo v pomoč bralcu vse opisano tudi pregledno predstavljeno. Predvsem bi si želel, da bi čim več ljudi razumelo organizacijsko zamotanost povojnega športa, kjer moramo ločevati med multišportnimi društvi, posameznimi sekcijami in kasnejšimi klubi kot sestavnimi deli omenjenih društev. V Ljubljani so od večjih multišportnih društev dlje časa preživeli zgolj Slovan, Olimpija, ŽŠD, Ilirija in delno Krim, zato sem se slednjim tudi najbolj posvetil. Trenutno ta nekdanja društva obstajajo kot zveze društev, denimo AŠZ Olimpija, ZŠD Slovan itd., a je njihovo delovanja večinoma žal bolj klavrno. Veliko je namreč odvisno od širšega ustroja športa in v današnjem času, ko zveze društev nimajo praktično nobene formalne funkcije več, njihova vloga niti približno ni več taka kot nekoč. Kar je seveda žalostno, saj bi v teoriji lahko delovale kot odličen povezovalni člen, ki bi skrbel za skupno identiteto, povezovanje navijačev, usklajeno delovanje, poenoten marketing, grafične podobe in podobno.
Žal je z vsem tem povezano tudi (ne)razumevanje zgodovine, saj v posameznih klubih pogosto nimajo širšega historičnega pogleda, da bi razumeli lastno delovanje, zato je večina uradnih zgodovin in klubskih letnic če že ne povsem napačna pa vsaj močno vprašljiva. Verjamem, da bo marsikdo izvedel marsikaj novega, saj so poleg točnih letnic odkrite številne povezave, ki jih ni kar tako najti na spletu. Ste vedeli, da sta društvi Odred in Olympia dolgo časa soobstajali in da so v obeh hkrati igrali nogomet, košarko in rokomet? Poznate zgodovino ljubljanskega hokejskega kluba, ki je nekaj časa deloval tudi v Šiški? Ste vedeli, da rokometna Olimpija izhaja iz Krima? Ste slišali za Slavijo, ki ni povezana z Vevčami, pa je dala Ljubljani košarko in rokomet? Veste, da so v mestu na treh različnih lokacijah obstajali trije Triglavi? Da je šel rokomet iz Enotnosti na viško Svobodo? Itd. itd.
Športna razgledanost je pomemben element v razvoju splošne športne kulture in klubske pripadnosti, ki ju pri nas še kako primanjkuje.
Tudi v tem smislu naj prikaz služi razjasnitvi številnih dilem, saj sem se tematike kot rečeno lotil kar se da nepristransko in netendenciozno. Vse podatke in letnice sem natančno preverjal (kar zaradi omejenega gradiva nikakor ni bilo lahko, a je to tema za celotno kolumno), zato resnično upam, da ni prišlo do kakšne napake. Nekega velikega zaključka tokrat ne bo. Napisal sem več kot dovolj, podatkov je ogromno, bralec pa naj iz njih izlušči tisto, kar se mu zdi pomembno, zabavno ali uporabno. Kot rečeno bom najbolj vesel, če se bodo bralci k mojemu prvemu celostnemu prikazu ljubljanskih športnih društev vračali. Športna razgledanost je namreč pomemben element v razvoju splošne športne kulture in klubske pripadnosti, ki ju pri nas še kako primanjkuje. Morda pa je moj prispevek v tem smislu vendarle premišljeno tendenciozen? No, pa sem le naredil nek zaključek.
