Na datum 25. julija se je zgodilo kup zanimivih dogodkov in rojstev. Naj naštejem le meni najbolj pomembne:
– Wolfgang Amadeus Mozart dokonča svojo simfonijo št. 40 v g-molu.
– Napoleon Bonaparte premaga otomansko vojsko v bitki za Abukir.
– Rodi se Miha Zupan, mož brez katerega bi OptaŽabar deloval na mnogo manjših obratih.
– Marcel Ratnik debitira za člansko moštvo Olimpije.
Na topel poletni dan 25. julija 2021 je Olimpija gostovala v Domžalah, kjer so zmaji igrali drugi krog državnega prvenstva proti Radomljam. Trener je bil Savo Milošević. V začetno enajsterico je uvrstil Marcela Ratnika, komaj 17-letnega golobradega mladeniča iz Prekmurja. Priznam, da zelo slabo spremljam mlajše selekcije Olimpije in o Marcelu pred njegovim debijem nisem vedel veliko. Vse oči na tekmi pa niso bile uprte v mladega branilca ampak v Almedina Ziljkića in Savo Petrova, odmevna prišleka v tem prestopnem roku. Zmaji so sicer razočarali proti novopečenim prvoligašem, ampak to je bil po drugi strani šele prvi korak Marcela Ratnika na slovenski nogometni sceni.
V spodnji tabeli so povzete bistvene številke, ki jih je Marcel zabeležil na debiju. Sicer je izgubil 8 žog (3 na svoji polovici) ampak to je za debitanta povsem razumljivo. Mladi morajo delati napake, da se iz njih kaj naučijo.
Tekom sezone 2021/22 si je pridobil zaupanje Miloševića in nato kasneje Dina Skenderja in Roberta Prosinečkega. V ligi je vpisal 17 nastopov, od tega 11 v prvi postavi. Ob sebi je imel izkušene branilske sotrpine kot so bili Antonio Delamea Mlinar, Goran Milović, Uroš Korun in Đorđe Crnomarković. Večino tekem je odigral kot levi osrednji branilec, nato pa ga je Riera v začetku sezone 2022/23 postavil na desno stran, kjer v 93% tekem kraljuje še zdaj. Vmes pa je krpal vrzeli tudi na desnem bočnem položaju. Kljub 1221 odigranim minutam v krstni sezoni ni dobil niti enega rumenega kartona in je storil zgolj sedem prekrškov. To so bili že prvi signali, da se v Marcelu skriva nekaj več.
Pravi razcvet pa je Ratnik doživel pod taktirko Alberta Riere. Špančeva nogometna filozofija je bila mlademu branilcu pisana na kožo. Ni mu bilo težko igrati v obrambi s tremi, štirimi ali petimi igralci, kar je Riera pogosto rotiral med tekmo. Znal je igrati z žogo naprej in delovati v vlogi nekakšnega »defenzivnega playmakerja« oziroma, kot bi dejali Angleži, se je izkazal kot »adept ball carrier«. Nekaj kar recimo uspešno prakticira Antonio Rudiger pri madridskemu Realu.
V vseh tekmovanjih je lansko sezono nastopil kar na 38 tekmah (samo pet igralcev jih je odigralo več). Svoj prvi zadetek je dosegel julija 2022, kjer je odločil tekmo proti Bravu (1:0). Podatki o Marcelovi ligaški sezoni pod Riero:
Da opazimo Ratnikov izredni potencial pravzaprav ni potrebno gledati golih številk. Dovolj je oko in malo nogometne inteligence. On je točno to, kar se v modernemu nogometu zahteva in išče. Klubi plačujejo ogromne denarje za branilce takšnega kova. Je potrpežljiv in miren na žogi, kar je smoter igranja »od zadaj«. Pogosto »potegne« naprej z žogo in s tem ustvarja višek igralca na sredini. V fazi defenzive ne paničari in ne izbija žoge v prazno, ampak jo hoče na eleganten in prefinjen način osvojiti nazaj. Nasploh pa dobro opazuje okolico , zaznava dogajanje okoli sebe in posreduje še preden se pojavi resna nevarnost. V zračnih dvobojih se mirno lahko kosa z najvišjimi in najmočnejšimi napadalci, čeprav za osrednjega branilca ni najvišje rasti. Ni ravno med zelo hitrimi branilci, ato odlično kompenzira s predvidevanji.
Poleg obrambne naravnanosti pa izstopa njegov nos za doseganje zadetkov. S petimi ligaškimi zadetki v tej sezoni, je najboljši osrednji branilec v tej kategoriji. Dva je dosegel z glavo, tri z desnico.
Na sredinem večnem derbiju je zabeležil svoj jubilejni stoti nastop v majici Olimpije in s tem postal najmlajši igralec s tem dosežkom. Popravil je prejšnji rekord Bobana Jovića za dobro leto dni. Kot zanimivost: točno 60 igralcev pred 1991 je zabeležilo vsaj 100 nastopov za zmaje ampak nihče ni bil mlajši od 22 let, ko je dosegel ta jubilej.
V letošnji sezoni je v vseh tekmovanjih zbral že 44 nastopov in se kaj kmalu zna zgoditi, da podre še en rekord in sicer število vseh nastopov v eni sezoni. Trenutno je največ nastopov v zgodovini Olimpije zbral Stefan Savić v sezoni 2018/19 in sicer 48.
Statistično gledano je Ratnik v letošnji ligaški sezoni med tremi najboljšimi centralnimi branilci, skupaj z Davidom Zecem in Svenom Šoštaričem Karićem. Izmed vseh igralcev v ligi je mladi Prekmurec zabeležil največ podaj. Z odličnimi igrami pa si je januarja prislužil tudi prvo tekmo v članski reprezentanci Slovenije. S tem je postal 28. nogometaš Olimpije, ki je vpisal vsaj en nastop za člansko reprezentanco. Njegova tržna vrednost se je od debija naprej strmo vzpenjala. Skupaj z Elšnikom je trenutno najvrednejši »izvozni artikel »kluba.
Trenutno je Marcel drugi najvrednejši igralec v ligi, vrednejši je le Timi Max Elšnik (1.500.000 €) in 22. najvrednejši Slovenec, ki trenutno brca okroglo usnje. V svetovnem merilu pa je na 1026. mestu med vsemi centralnimi branilci. Do Rubena Diasa (Manchester City) mu manjka še dobrih 78 milijonov evrov. Je pa na 309. mestu med igralci, rojenimi v letu 2003. Prvi je Jude Bellingham (Real Madrid).
Kljub rosnim letom ima Ratnik za sabo že 17 evropskih nastopov. Verjeli ali ne ima več nastopov v evropskih tekmovanjih kot pa 99,63 % vseh igralcev v zgodovini Olimpije. Precej impresiven podatek. Je pa res, da je letos Olimpija odigrala daleč največ mednarodnih tekem in da se je glavnina teh tekem odigrala po osamosvojitvi Slovenije.
Od 100 tekem jih je 11 začel v vlogi kapetana. S kapetanskim trakom je debitiral z dobrimi 19 leti in pol. Mlajša sta bila le Jan Oblak (leta 2009) in Armin Lulić (leta 2005). Največ tekem je skupaj na zelenici odigral z Elšnikom (82). Sodelovala sta pri treh zadetkih (Dvakrat podajalec Elšnik za gol Ratnika in enkrat obratno).
Kot zanimivost: Marcel ni edini znani nogometaš s priimkom Ratnik. Pred davnimi 118 leti se je v Estoniji rodil vratar Alfred Ratnik, ki je bil leta 1930 estonski prvak tako v nogometu kot v košarki.
Španski pisatelj Jose Maria Sanchez je leta 1952 izdal knjigo Marcelino, kruh in vino, kar je po mnenju kritikov eno izmed najboljših del španske proze. Lahko bi si sposodili naslov knjige in ga obrnili nekako takole: Ratnikov Marcelino, dober kot kruh, eleganten kot vino.
Marcel, oder je tvoj!
