Matjaž Homar

There are three kinds of lies: lies, damned lies, and statistics.” [Benjamin Disraeli].

Poznate tisto zgodbo o treh statistikih, ki so bili v prostem času tudi lovci? No, takole gre: nekega nedeljskega jutra se odpravijo na lov. Po uri čakanja opazijo srnjaka. Prvi lovec ustreli en meter levo od srnjaka, drugi en meter desno, tretji pa se veselo nasmeji, počoha po trebuhu in zamrmra: »Pa smo ga ustrelili!«

Tako nekako gre tudi pri nogometu oziroma nasploh v življenju. Obkrožajo nas številke, informacije, ki brez pravega konteksta ne pomenijo nič. Lovci so v povprečju res zadeli srnjaka ampak dejansko ga seveda niso.

Lies, damn lies and statistics

Dojemanje nogometa se je v zadnjih dveh desetletjih precej spremenilo. Ne spomnim se, da bi kdo na prelomu tisočletja govoril o posesti, asistencah, podajah, kaj šele o xG in xA itd. Tega je v modernem nogometu nebroj. Vsa ta »amerikanizacija« se je dodobra umestila v nogometni prostor. Tu pa se pojavi vprašanje, katerim podatkom verjeti oziroma, kateri so relevantni? Izbral sem si nekaj najbolj očitnih stvari, ki znajo še kako zavajati in ki potrebujejo širši kontekst.

Posest

Kdo je sploh govoril na veliko o posesti, dokler ni začel Pep Guardiola svoj pohod z Barcelono? Verjetno nihče. Atletico Madrid je osvojil ligo s posestjo manj kot 50%, na drugi strani pa imamo ekipe, ki igrajo s posestjo več kot 65% ampak ne osvajajo lovorik. Spomnim se tekme med Celticom in Barcelono, ko so imeli Katalonci 89% posest in na koncu izgubili z 2:1. Pri tem elementu je predvsem pomembno, kaj narediš s posestjo in na katerem delu igrišča jo imaš. Sam podatek res ne pomeni, katera ekipa »dominira«. Zgolj po tem podatku ne moreš soditi, kdo je boljši, kajne?

Veliko pa se o njej govori, ker je lahko razumljiva vsem navijačem. Ne rabiš biti doktor statistike, da bi jo lahko razumel (v nasprotju z nekaterimi novejšimi metrikami).

A glej ga vraga, Vardy je imel teden dni pred tem samo 21 dotikov, pa je zabil tri gole!

Dotiki z žogo

V začetku letošnje premierligaške sezone je Leicester izgubil proti West Hamu s 3:0. Po tekmi so angleški strokovni komentatorji na televiziji Sky povedali, da je imel od vseh Leicestrovih igralcev Jamie Vardy najmanj dotikov z žogo (28). Del krivde za poraz so pripisali tudi temu. A glej ga vraga, Vardy je imel teden dni pred tem samo 21 dotikov, pa je zabil tri gole! In to proti Manchester Cityju!

Enostavno ne moraš soditi učinek igralca po eni statistični prvini.

Asistence

Asistence so postale nekakšno merilo za kreativnost igralca. Pogosto zasledimo, da je bil nek igralec vpleten v recimo 18 zadetkov. Pri tem je dosegel 8 zadetkov in prispeval 10 asistenc. Pa to res pomeni, da je tako kreativen ali pa so bile asistence le preproste podaje do igralca, ki je žogo le potisnil v mrežo. Ali pa so bile to zgolj podaje »v paniki« in ne podaje, ki bi bile namenjene za ustvarjanje priložnosti.

Takšna dva primera na pomenita ravno kakovosti igralca. Kakorkoli, nogometni analitiki uporabljajo veliko bolj napredna in predvsem relevantna orodja za določitev kreativnosti.

Opta Žabar v elementu: v pogovoru z bivšim piarovcem Olimpije Izijem Kordičem (Foto: Miha Zupan)

Odstotek natančnih podaj

Kaj točno pomeni, da je imel igralec recimo 92 % natančnost podaj? Stvar je v osnovi enostavna. Na vsakih 100 podaj jih je do soigralca prišlo 92. Pa vendar ta podatek lahko močno zavaja. Večina podaj je bila recimo v obrambni tretjini igrišča. Tipičen primer tega je bil bivši Chelseajev vezist John Obi Mikel. Bil je eden najboljši  pri odstotkih natančnih podaj ampak ogromno podaj je šlo nazaj do »štoperjev« in v stran do »bekov«.

Podaj, ki bi šle naprej v (zgoščen) osrednji prostor, skoraj ni bilo. Ravno te podaje pa so bistvo nogometa, da se igra naprej in ne nazaj. S tem ne mislim dajati Mikelove igre v nič, saj je odigral življenjsko partijo v finalu lige prvakov leta 2012.

Povprečno število odvzetih žog

Olimpijin branilec Uroš Korun odvzame v povprečju 2,9 žoge na tekmo. Goričan Tine Kavčič pa 3,7. Je potemtakem Kavčič boljši branilec od Koruna? Dvomim. Spet je treba stvar vnesti v kontekst. Olimpija veliko več napada, kot se brani. Tako so njeni branilci manj pod pritiskom, kot nasprotni in posledično nimajo toliko priložnosti za odvzemanja žog, kot nasprotna ekipa, ki se veliko več časa brani.

Odstotki zmag pri trenerjih

Odstotki so brezčasni in se enako računajo povsod v galaksiji. Trenerje pa zelo težko primerjamo med sabo, sploh če so delovali v različnih obdobjih. (To velja tudi za igralce, ampak o tem kdaj drugič.) Delo trenerjev se je v dveh desetletjih tako moderniziralo, da je njihova primerjava v odstotkih zmag praktično irelevantna. George Graham, nekdanji trener Arsenala (1986-1995) je s Topničarji zmagal 49% tekem. Z njimi je osvojil dva naslova prvaka in tri pokale. Unai Emery je zmagal 55% tekem. Če bi vprašali navijače Arsenala, katerega trenerja bolj cenijo dvomim, da bi rekli Emeryja.

Rodolfo Vanoli ima 64% zmag na klopi Olimpije (Foto: SPS)

Podobno je pri Olimpiji. Rodolfo Vanoli ima 64% zmag, Igor Bišćan pa 63%. Pri tem je treba povedati, da je Vanoli vodil 15 tekem, Bišćan pa 44 in sta oba delovala v istem desetletju.

Nigel Clough, bivši trener Burton Albiona, je klub leta 2015 popeljal iz tretje v drugo ligo in ga tam obdržal, čeprav so mu vsi napovedovali takojšen izpad. Kljub temu, da je imel le okoli 30% zmag mu je uspel fantastičen podvig. Še boljši primer je recimo Claudio Ranieri. Čez 25 let bo nekdo prebiral njegovo statistiko pri Liecester Cityju in se zmrdoval ob dejstvu, da je imel le okoli 44% uspešnost. Pa vendar je ustvaril eno najlepših in najbolj romantičnih zgodb v zgodovini nogometa.

Neporaženost, če je določen igralec zadel

Tudi sam sem že parkrat objavil podatke, da je Olimpija neporažena, če je zadel določen igralec. Zabavna statistika, ampak pove pa bore malo oziroma nič. Statistiki vedno iščejo določene vzorce, ki se pri igri ponavljajo, da bi z njihovo pomočjo lahko napovedovali, kaj se bo v prihodnosti zgodilo.

Angleži so izbrskali, da ima James Milner rekord, kar se tiče niza neporaženosti, če je dosegel zadetek. Takšnih tekem je bilo 52. Lahko potemtakem sklepamo, da ekipa ne bo izgubila, če bo on zadel? Glede na to, da Milner igra v vrhunskem klubu, kjer je možnost poraza veliko manjša, je verjetnost večja. Predvsem pa gre tukaj za pregovorno angleško vraževernost.

James Milner (Foto: uradni Twitter profil igralca)

Kako pa gledamo na zaporedne neodločene rezultate? Recimo, da ekipa zabeleži tri zaporedne remije. Optimist bo dejal, da so to tri tekme brez poraza, pesimist pa brez zmage.

Zmage, če določen igralec igra ali ne igra

Pogosto vidimo podatke, da je neka ekipa zmagala le tri od desetih tekem, če zanjo ni zaigral določen igralec.

To je spet ena od zadev, ki so v nogomet priromale iz košarkarske lige NBA. Nogomet je šport z nizkim rezultatom, razmeroma majhnim številom tekem v primerjavi z NBA. V košarki je veliko večji vzorec za preučevanje, kot v nogometu. Tam igra pogosto bazira le na enemu igralcu, ki zadeva veliko pogosteje, kot nogometaš.

Ker je nogomet najmanj individualen med ekipnimi športi, je vpeljava takšne statistike povsem izven konteksta. Messi ne more vsako tekmo preigrati pol ekipe in doseči zadetka, LeBron pač lahko. Enostavno sta si športa tako različna, da je neokusno uporabljati nekatere skupne statistične elemente.

Lahko imata dva vratarja (v isti ligi) enako število tekem brez prejetega zadetka in podoben odstotek branjenih strelov. Vendar je en vratar prejel dvakrat več strelov na svoja vrata kot drugi.

Nedotaknjena mreža

Cilj vsakega vratarja je, da obdrži svojo mrežo nedotaknjeno. Pri tem pa je odvisen tudi od obrambe. Slaba obramba bo dopustila večje število strelov na njegova vrata in posledično večjo možnost, da prejme zadetek.

Lahko imata dva vratarja (v isti ligi) enako število tekem brez prejetega zadetka in podoben odstotek branjenih strelov. Vendar je en vratar prejel dvakrat več strelov na svoja vrata kot drugi. Pri tem ni dileme, kdo je boljši.

Pretečeni kilometri

To je še ena informacija v nizu, ki sama po sebi ne pove nič. Če igralec preteče manj kot njegov partner v »pivotu«, je potem len? Spomnim se, ko so na začetku tisočletja govorili, da je Ronaldo (tisti pravi, brazilski) na tekmi proti Valencii pretekel manj kot nasprotni vratar. Zelo verjetno, da gre za izmišljeno zgodbo, čeprav je bil takrat Ronaldo v zelo slabem fizičnem stanju.

Danes je igra izdelana do potankosti. Igralci ne potrebujejo več toliko teka, ker se znajo pravilno postaviti. Vedo kdaj je treba teči in kdaj varčevati z močjo.

V ligi prvakov pokažejo pretečene kilometre igralca, ki je zapustil zelenico, ampak ne vedno. Če je pretekel manj od povprečja svoje ekipe se podatka ne objavi, saj bi v nasprotnem primeru lahko izpadel len in posledično pridobil nekaj negativne publicitete. Danes je igra izdelana do potankosti. Igralci ne potrebujejo več toliko teka, ker se znajo pravilno postaviti. Vedo kdaj je treba teči in kdaj varčevati z močjo. S pretiranim tekom se lahko nadoknadi manko tehnike ali kakšne druge vrline. Guardiola je nekoč dejal, da če imaš žogo ti ni treba toliko teči, saj to dela žoga namesto tebe.

Thomas Müller, Bayernov »raumdeuter« (interpret prostora), je od vseh nogometašev münchenskega kluba pretekel največ v letošnji sezoni Bundeslige, skupno pa je šele na 23. mestu v ligi. 

Nekaj je formacija, ko ima ekipa žogo v posesti, nekaj pa ko se brani.

Formacije

Ko slišim nekatere naše komentatorje, ko govorijo o formaciji ali taktiki, nemalokrat zavijem z očmi. Nisem trener, vendar sem videl že dovolj nogometa da vem, kako lahko stvari zavajajo. V grafiki pred tekmo so igralci (ponavadi) postavljeni po svojih primarnih pozicijah. Grafiko sestavi PR ekipa, ki ni ravno usposobljena za interpretacijo trenerjevih taktičnih zamisli. Nekaj je formacija, ko ima ekipa žogo v posesti, nekaj pa ko se brani. In to niti približno ni enako formaciji, ki jo vidimo na zaslonu.

Na primer formacija 3-5-2 v napadu je ekvivalentna formaciji 5-3-2 v obrambi. Odvisno kako gledaš na to. Trenerji večkrat zamenjajo sistem med tekmo. Nekateri naši vrli komentatorji žal niso usposobljeni za to, da bi opazili v kakšen sistem je prešla določena ekipa in kaj to pomeni za nadaljevanje igre. Zato raje povedo katero torbico si je kupila Wanda, žena Maura Icardija.

Še nekaj je treba razlikovati. Nekaj so pozicije, nekaj pa vloge na igrišču. Cesc Fabregas je za Španijo na evropskem prvenstvu 2012 igral kot napadalec, čeprav je vsestranski vezist. Dlje časa se je zadrževal v vezni liniji kot pa spredaj čakal na žoge, čeprav je bil grafično predstavljen kot napadalec. Očiten primer taktične zamisli imenovane »false 9«, lažna devetica.

Wanda Nara v elementu

Pričakovani goli

Verjetno ste že vsi slišali za metriko xG (expected goals), ki je že nekaj let zelo popularno orodje za merjenje kvalitete strelov. 0,1 xG pomeni, da je bilo od 100 strelov iz iste razdalje doseženih 10 zadetkov (10%).

V zadnjem času so kot gobe po dežju zrasli profili na družbenem omrežju Twitter, ki dnevno delijo dozo podatkov o xG. Problem pa je, ker vsak ponudnik to dela na svoj način. Večina teh modelov ne upošteva pozicije branilcev in vratarja, ne upoštevajo jakost strela, ne upoštevajo kdo je streljal (prav gotovo ima strel Cristiana Ronalda z desetih metrov večjo verjetnost, da konča v mreži kot pa strel Harrya Maguireja), ne upoštevajo s katero nogo je streljal igralec … Skratka, ni neke standardizacije. Zato se lahko pojavijo kar velike razlike med samimi podatki različnih ponudnikov.

***

Nogomet je verjetno najbolj čustven šport. Vsak šport pa potrebuje številke in številke potrebujejo šport. Nikoli ne lažejo, le zavajajo, če niso umeščene v pravi kontekst. Zato glejte na podatek z razumom in s širšo perspektivo.

Najbolje pa je, da v njem uživate in ga predihavate z nečem, kar številke ne morejo nikoli ovrednotiti. Glejte ga s srcem.

Login

Dobrodošli!

Tole je kratek pozdrav
Join Typer
Registration is closed.