Navijači in navijačice Olimpije, ustvarjalci in bralci spletne strani Enotnost, dolžan sem vam opravičilo. Ne bom iskal in navajal razloge, zakaj je bilo potrebno na drugi del trilogije o vstopnicah čakati več kot tri mesece, a zeleni muzej po »malenkostnem« predahu ponovno odpira svoja vrata in veseli me, da sem spet tukaj med vami. V prvem delu trilogije o vstopnicah sem pisal o vstopnicah iz slovenskega lige, pokala in superpokala, v drugem delu pa se bom posvetil najbolj prestižnim, svetim gralom zbirateljev iz celotne Evrope in sicer vstopnicam iz evropskih tekem najljubšega kluba.
Na začetku – lahko bi jih bilo več. Evropskih tekem Olimpije mislim. Luknja, ki so jo naredili izpad v 5. ligo in posamezni evropski neuspehi, ko smo bili prepričani, »da bomo šli čez«, je kar velika, a evropske tekme so vedno nekaj posebnega. In Olimpija je kljub malemu številu tekem igrala tudi proti kar nekaj zvenečim imenom. Sam sem le bral o spektaklih proti Benfici, Ferencvarosu in Hibernianu, pa potem v začetku samostojnosti proti Milanu in Eintrachtu. Bledo se spominjam tekem proti AEK-u, Anderlechtu in Espanyolu, seveda pa ne bom nikoli pozabil obiska Bežigrada na tekmi proti Liverpoolu.
Azerbajdžan, Moldavija, Latvija, Estonija, Luksemburg, Norveška, Severna Irska in nazadnje Azorski otoki so bile destinacije, kamor je potovala delegacija Olimpije na tekmo.
To so tekme, ko je bil Bežigrad poln, gostujoče ekipe so bile znani evropski klubi, zato je iskanje vstopnic vsaj za gostujoče tekme veliko lažje. A Olimpija je večino evropskih tekem odigrala v kvalifikacijah, zato se je, sploh v zadnjem obdobju, pomerila s kar nekaj, ne bom napisal eksotičnimi, saj nas je marsikateri takšen klub izločil, ampak bo bolj primerno – oddaljenimi klubi. Azerbajdžan, Moldavija, Latvija, Estonija, Luksemburg, Norveška, Finska, Severna Irska in nazadnje Azorski otoki so bile destinacije, kamor je potovala delegacija Olimpije na tekmo. In tukaj, ali tam, kakor hočete, se začne veselica pri iskanju vstopnic.
Pojdimo lepo po vrsti. Med prvimi evropskimi tekmami, ki jih je Olimpija igrala, sta bila obračuna proti madžarskemu Ferencvarosu in škotskemu Hibernianu. Medtem ko za tekmi proti Ferencvarosu še nisem videl vstopnic ali programa, sem pred časom z gostujoče tekme proti Hibernianu na internetu našel in kupil program, naj bi obstajal tudi s tekme v Ljubljani a slike še nisem videl. O vstopnicah z obeh tekem ne duha ne sluha, tudi pri škotskih zbirateljih ne. Drugače je s tekmo proti Benfiici, ki je v Ljubljano takrat prišla z znamenitim Eusebiem na čelu in je verjetno pri vrhu, če ne celo na njem po atraktivnih evropskih tekmah v Ljubljani. Do sedaj sem videl dve vstopnici s te tekme, eno sem pred leti zasledil celo na ebayu, a je bila takratna cena 160 eurov vseeno previsoka. Danes, s trudom, ki sem ga vložil v zbiranje, bi se verjetno odločil drugače, a verjamem, da bo vstopnica kmalu v muzeju, kjer mora biti.
Samostojna Slovenija je prinesla dominacijo Olimpije v ligi in posledično veliko lažjo uvrstitev v evropske pokale, Olimpija je skoraj vsako leto igrala evropske tekme, le 1997/98 in 2002/03 ni igrala nobene tekme, kasneje pa je sledil padec v 5. ligo. Prva evropska tekma v samostojni Sloveniji je bila odigrana proti estonski Normi na stadionu za Bežigradom in vstopnico sem po dolgih letih iskanja našel in sedaj krasi zbirko evropskih tekem. A prvih nekaj let je še vedno največji misterij v mojem zbiranju spominkov svetega kluba. Zakaj? Ker je skoraj nemogoče najti domače vstopnice, tudi iz tako atraktivnih tekem kot sta bili proti Milanu in Eintrachtu. Ne vem zakaj. Mogoče vi poznate razlog?
Po vrsti imam v zbirki gostujoče vstopnice proti Milanu, Skontu, Levskemu 2x, Eintrachtu, Rodi, Makedoniji Gjorče Petrov in AEK-u, a domačih vstopnic ni na spregled. Še vedno ponižno upam, da se bo nekoč našel nekdo, ki je zbiral vstopnice z domačih evropskih tekem po samostojnosti in se bova lahko dogovorila o predaji/prodaji. Zanimivo je, da mi tudi tuji zbiratelji pišejo o vstopnicah iz Ljubljane, zbiratelji iz Aten mi ponujajo gostujočo vstopnico v zameno za vstopnico iz Ljubljane, nekateri tudi tri mestne zneske, saj pravijo, da jih je nemogoče najti. Verjamem, da mi bo nekoč uspelo.
Padec Olimpije v 5. ligo je pomenil nekajletno sušo pri zbiranju vstopnic iz evropskih tekem in šele v sezoni 2009/10 smo se uvrstili v evropske pokale in naslednje leto po dolgem času odigrali evropsko tekmo proti Širokemu Brijegu. Sam sem bil že toliko star, da sem seveda bil prisoten na kar nekaj tekmah, obenem pa sem imel vrstnike, ki so hodili tudi na gostovanja in ki so čez nekaj let z veseljem prispevali vstopnico za zbirko. Nekaj je bilo resnično težkih gostovanj v smislu vstopnic. Od finskih klubov Vasse in Helsinkov, kjer sem komaj našel vstopnico pa do latvijskega RFS, kjer so dobili gostujoči navijači A4 print namesto vstopnice, posebna zgodba pa je bila tekma proti Malatyasporu.
Pol leta sem pisal vsem možnim turškim funkcionarjem, navijačem in zaposlenim v klubu in vedno dobil odgovor, da so imeli domači navijači vsi e-karte, ki so jih pokazali na vhodu, karte so bile printane zgolj za gostujoče navijače. Ker pa gostujočih navijačev uradno ni bilo na tekmi, je bilo vstopnico praktično nemogoče dobiti. Šele po šestih mesecih sem uspel preko funkcionarja turškega kluba dobiti eno vstopnico za zbirko, verjetno je bila printana v primeru, če bi se na stadionu vseeno našel kakšen navijač Olimpije. Lansko leto in covid situacija je prinesla največjo spremembo v evropskem klubskem tekmovanju in sicer se je igrala samo ena tekma, Olimpija je obe igrala doma, prvič brez gledalcev in namesto vstopnic sem vseeno uspel pridobiti akreditaciji s tekme.
Olimpija je po bankrotu odigrala 38 tekem v evropskih pokalih in tri vstopnice so se mi uspele izmuzniti. Iz gostujočih tekem proti Tromsoju, Žilini in letošnje proti Santa Clari nisem uspel najti dragocenega koščka papirja. O Tromsoju imam podatek, da je bil na tekmi zgolj en Slovenec, ki na žalost nima karte, na Azorih je bila tekma brez gostujočih navijačev in še vedno prek googla translata upam na dogovor s klubom, če jim je kakšna ostala. Za Žilino pa resnično upam, da je nekdo spravil vstopnico. Tako kot z gostujoče tekme proti Espanyolu. Domače proti Milanu, Eintrachtu in AEK-u. Čakam, iščem in se veselim dneva, ko bom našel vse. Enostavno – cilji morajo biti najvišji. Taki, kot si jih najboljši klub na svetu zasluži.
