Pred gostovanjem ajdovskega Primorja v Stožicah se spominjamo prvega obračuna med zeleno-belimi in rdeče-črnimi, v sezoni 1991/92, ko je bila slovenska nogometna liga še v povojih.
Prvič objavljeno v Delu, 2. decembra 1991.
V obeh derbijih predzadnjega kola ni bilo golov, zato pa skupno kar 5500 gledalcev – Olimpija spet najbolj učinkovita – Mariboru Braniku jesenski naslov šele v zadnjem kolu?
SCT Olimpija : Primorje 5:0 (1:0)
LJUBLJANA – Štadion za Bežigradom, gledalcev 500, sodnik Krajnc (Gornji Grad).
STRELCI: 1:0 – Topić (13), 2:0 – Podgajski (47), 3:0 – Ubavić (51), 4:0 – Topić (55), 5:0 – Ubavić (80).
SCT OLIMPIJA: Simeunović, Pepelnak (Muniši), Englaro (Markanović), Podgajski, Šeparović, Šalja, Jermaniš (Čirić), Zulić, Ubavić, Čeh, Topić.
PRIMORJE: Samec, Krečič, Čermelj, Adžić, Žorž, F. Pergar, Kurtić, Bratina (Žontar), Kotnik, Batanjski, I. Pergar.

Zeleno-beli so dosegli še eno prepričljivo zmago, tokrat proti zelo borbenim Ajdovcem, ki so nastopili brez štirih ključnih igralcev. Primorci so se trdovratno upirali v prvem polčasu, tako da so domačini in celo po sreči, dosegli le en zadetek. Batanjski in soigralci so se v zaprti inačici uspešno branili in v nasprotnih napadih skušali presenetiti.
V drugem polčasu je bila slika povsem drugačna.
Pertičevi varovanci, ko so videli, da s »čisto« igro ne morejo razrahljati trdne obrambe gostov, so ubrali drugo pot: žogo so v mrežo spravljali po strelih s prekinitve igre. Ta Pertičev »joker« se je štirikrat obrestoval. Trikrat so gostitelji zadeli po kotih (Čeh).

Ljubljančani so sicer v drugem polčasu igrali z visokim ritmom, stisnili nasprotnika na njegovo polovico in izsilili 13 kotov. Pri organizaciji igre Olimpije se je poznala odsotnost poškodovanega Perice, njegova zamenjava Šeparović pa v vlogi libera ni bil tako spreten dirigent obrambe. Po dolgem času je spet zaigral Jermaniš.
IVAN ŠUČUR