Poleg prvoligaškega prvenstva se je v preteklih dneh sezona zaključila tudi v večini izmed nižjih lig. V tekmovanjih od druge do pete lige je tudi tokrat, kot smo že navajeni, nastopilo kar nekaj klubov iz Ljubljane. Ti so imeli precej različne uspehe, pri čemer pa jih večina najbrž ne more biti ravno pretirano zadovoljna s končnim izkupičkom. Poglejmo si torej, kako je šlo ljubljanskim klubom v letošnji sezoni.
V drugi ligi je po sezoni premora zopet nastopilo moštvo iz Ljubljane in sicer Ilirija, ki se je tja vrnila po suvereni zmagi v 3. SNL. Tudi lanska sezona sicer ni bila kompletna, a je bila Ilirija tako prepričljiva, da bi skoraj zagotovo napredovala, tudi če bi se odigralo vseh 26 krogov. To je bil dober obet za drugo ligo, v kateri se je zgornješišenska »stara dama« nato relativno dobro znašla in je večino časa plula v mirnih vodah spodnje polovice razpredelnice. Jesenski del so Ilirijani odigrali malenkost slabše, tako da so bili pred premorom dvanajsti, spomladi pa so se povzpeli do desetega mesta. Obstanek kot rečeno nikoli ni zares prišel pod vprašaj, za kar pa so bili zaslužni predvsem določeni tekmeci iz vzhodnega dela države, ki so bili povsem nekonkurenčni. Ko je pred slabim mesecem v medsebojni tekmi težje od pričakovanj vendarle padla Drava, so si lahko v klubu dokončno oddahnili.
Moštvo z Elvisom Džafićem, Dejanom Djermanovićem in še nekaj izkušenejšimi igralci je med drugim spomladi ugnalo Gorico, Nafto in Rudar, a za marsikoga še bolj zanimive stvari so se odvijale v ozadju, saj so se v delovanje kluba vključili novi vlagatelji na čelu s tenisačem Aljažem Bedenetom. Predsednik Marjan Dermastja je že pozimi napovedal, da bodo kmalu razkrili vse podrobnosti o sodelovanju, a se to za zdaj še ni zgodilo. Vse bolj se zdi, da tudi iz tokratnega ambicioznega projekta na koncu ne bo nič in da se bo zgodba končala podobno kot pred nekaj leti, ko so investitorji, zbrani okrog Ivana Simiča, zapustili klub, ta pa je s pomlajeno ekipo naslednjo sezono izpadel. Od razpleta te zgodbe bo bržkone odvisna tudi usoda znanega trenerja Marka Babića, ki se je v kratkem času nadvse izkazal, ter zimskih okrepitev na čelu s Stefanom Stevanovićem.
Še najboljša sezona je od ljubljanskih predstavnikov bržkone uspela Slovanu, ki se je po izstopu Zagorja spretno in srečno uvrstil v tretjo ligo-zahod, v kateri so mu številni prerokovali ogorčen boj za obstanek. Roko na srce Slovan že lani ni imel ravno vrhunskega moštva, a je izkoristil dober razpored ter dejstvo, da je imela sezona zgolj sedem krogov. Določeni dvomi so bili tako pred začetkom tretje lige upravičeni, a so jih rdeči z dobrimi predstavami hitro razblinili. Trener Zlatan Ljubijankić, ki je kopačke obesil na klin in za razliko od lani ni več pomagal na igrišču, je sestavil simpatično mlado moštvo brez večjih zvezdnikov, ki pa se je uspešno kosalo z na papirju močnejšimi nasprotniki. Z desetimi goli se je najbolj izkazal Jaka Krajc, ki je svoj čas nekaj malega igral tudi že v drugi ligi, nase pa je z nekaj lepimi potezami opozoril tudi Fabio Falcao iz Gvineje Bissau. Omenjena igralca in vse ostale po novem budno spremlja tudi kontroverzni menedžer Amir Ružnić, s čigar agencijo je vodstvo kluba kak mesec nazaj sklenilo sodelovanje.
Slovan je sicer zlasti spomladi presegel vse pričakovanja, saj je med drugim ugnal tretjo Vipavo in četrti Tolmin, za konec sezone pa je odigral tudi neodločeno s favorizirano Izolo, kjer je Damir Skomina napovedoval strašne uspehe, a je tudi ta projekt medtem očitno hitro propadel. Moštvo s Kodeljevega je v 24. krogu pred dvema tednoma poskrbelo tudi za absolutni rekord slovenskih lig, saj je Postojni nasulo kar 20 golov, pri čemer se je med strelce vpisalo enajst različnih igralcev. Vse skupaj je na koncu zadoščalo za nadvse solidno sedmo mesto, s čimer so bili tekmovalni cilji kot rečeno več kot izpolnjeni. Če se ob tem kdo sprašuje, ali je Slovan v prihodnje sposoben napada na drugo ligo, je odgovor najverjetneje ne, saj je predsednik Ivan Simič pred kratkim izjavil, da je Slovan lahko zgolj stabilen tretjeligaš in da Ljubljana »ne potrebuje toliko ligašev v nekih visokih ligah«.
Če so pri Slovanu zadovoljni, pa je povsem drugačno vzdušje prav gotovo na Viču, saj je tamkajšnja Svoboda izpadla iz tekmovanja. Po lanskem neobičajnem prevzemu kluba z izredno skupščino, ki bo svoj epilog bržkone dobila celo na sodišču, so vajeti prevzeli Hajro Rizvić, Dejan Stamenković, Amir Agić in druščina iz bivše nogometne šole Olimpija, moštvo pa so zapustili praktično vsi igralci na čelu z Anelom Aličaićem, Aleksandrom Đokićem in ostalimi, ki so klub sezono pred tem pripeljali v sam vrh tretje lige. Nadomestili so jih širši javnosti praktično povsem neznani dovčerajšnji mladinci, ki pa pričakovano niso bili kos novemu izzivu. Jeseni se je pred nehvaležno nalogo znašel trenerski začetnik Željko Filipović, spomladi sta poskušala situacijo rešiti Amir Agić in Luka Vrhovnik, vmes je nekaj tekem na klopi sedel kar Rizvić, a nobenemu od njih ni uspelo narediti kaj dosti. Svoboda se je od tekmovanja poslovila že tri kroge pred koncem in bo tako prihodnje leto spet igrala v regionalni ljubljanski ligi.
Tekmovanje v slednji je bilo tudi tokrat nadvse napeto, a vrha niso krojili ljubljanski klubi, pač pa moštvi iz Vrhnike in Trbovelj, saj v ligi z morda nekoliko neposrečenim imenom nastopajo klubi z zelo širokega zemljepisnega območja. Čast mesta sta tokrat reševala IB 1975 in Arne Tabor 69, pri čemer je šlo precej bolje prvemu, ki se je uvrstil v tako imenovano ligo za prvaka. V ljubljanski ligi namreč izjemoma nastopa kar 16 klubov, ki pa očitno niso zmožni odigrati polnega sporeda s 30 krogi, zato se igra rahlo nenavaden sistem 15+7, v katerem se liga po polovici razdeli na dve skupni. IB 1975 (bivša Ježica, bivši Factor), ki pod tem imenom nastopa, odkar je Joc Pečenik zahteval umik njegove blagovne znamke (Interblock) iz imena kluba, je redni del tekmovanja zaključil na zelo dobrem četrtem mestu, v zaključku pa je nekoliko popustil. Ježičani, ki jih vodi Darin Vitanc, so v začetku maja pred domačo publiko ugnali Rudar Trbovlje, nato pa izgubili na Vrhniki, s čimer so najverjetneje tudi odločili prvenstvo.
V »ligi za izpad«, kot so neposrečeno poimenovali drugo skupino, pa je kot rečeno nastopal Tabor 69. Ta se po administrativni izključitvi iz tretje lige nikakor ne znajde, saj je po lanskem drugem mestu zdaj zdrsnil že do devetega. V Vižmarjah so bili še posebej nezadovoljni z novim sistemom tekmovanja, saj jih je po polovici prvenstva le ena zmaga ločila od tretjega mesta, a so ob majhnih razlikah padli v ligo za bedaka. Tam je moštvo z zimzelenim Selvadom Kujovićem igralo tekme brez večjega tekmovalnega naboja, pri čemer si je zlasti v zaključku privoščilo nekaj slabših rezultatov, a je vseeno obdržalo deveto mesto. Z 11 zadetki je bil najbolj učinkovit stari znanec ljubljanske lige Siniša Marinović, ki v tem tekmovanju uspešno trese mreže že več kot desetletje.
Za konec poglejmo še v peti rang oziroma tako imenovano MNZ ligo, kjer tekmovanje sicer še ni končano, a je vsaj za ljubljanski moštvi že odločeno. Šišenska Ljubljana, ki zadnje desetletje svoje nasprotnike gosti kar na pomožnem igrišču stadiona v Spodnji Šiški, se je praktično do konca borila za najvišja mesta in napredovanje, a ji je v zaključku tudi po zaslugi nekoliko slabše jeseni zmanjkalo nekaj sreče.
Varovanci Ermina Rakovića so v nedeljo v hudem nalivu igrali odločilno tekmo z drugim Dragomerom, proti kateremu so nujno potrebovali zmago, kakih 70 gledalcev pa kljub številnim priložnostim dolgo časa ni videlo golov. Malo pred koncem je domačim po golu starega znanca prvo- in drugoligaških zelenic Dejana Zadnikarja uspelo povesti, a je bilo njihovo veselje le kratkega daha, saj so gostje iz Dragomera v zadnji minuti po protinapadu uspeli izenačiti. Modro-beli bodo tako vsaj še eno leto ostali v najnižjem rangu, podobno kot to velja tudi za Šmartno, ki bo najverjetneje četrto.
Poleg omenjenih klubov v Ljubljani deluje še Krim, ki pa že dolgo časa nima članske ekipe in je v uradnih tekmovanjih z njo nazadnje nastopil v sezoni 1997/98, ko je zdržal zgolj do polovice. Nekaj podobnega se je letos pripetilo na Črnučah, saj tamkajšnji klub v spomladanskem delu sezone ni več nastopal.
Stanje v ljubljanskem nogometu torej ni pretirano rožnato, se pa lahko klubi in njihovi navijači za prihodnjo sezono veselijo vsaj spremembe tekmovalnega sistema v pokalu. Padli velikani na čelu s Slovanom, Svobodo in Ljubljano bodo namreč po dolgem času spet nastopili v pokalnem tekmovanju, kjer bi se ob ugodnem žrebu morda lahko odvil tudi kak mestni derbi.
