Prvič objavljeno na nkolimpija.com 3. avgusta 2001

Človek na svoji življenjski poti obrede marsikak kraj. In Marko Barun je, kar se tega tiče, pravi popotnik. Z enega brega Drave na drugi ter nazaj, pa na Prevalje in nazadnje končno v Ljubljano ga je vodila nogometna pot in upajmo, da se bo tu ustavil za daljši čas, saj moštvo iz Ljubljane na bočnem položaju že dalj časa ni imelo tako atraktivnega igralca, ki bi se obenem še v celoti podrejal dobrobiti moštva. Že po nekaj pripravljalnih tekmah si je pridobil neomajno zaupanje trenerja Mihajla Petrovića, postal stalni član prve zasedbe in sedaj na vsaki tekmi skrbi, da imajo nasprotniki Olimpije polno skrbi in polne roke dela na njegovi, levi strani igrišča.

Predrzni in nepredvidljivi dribler na terenu pa je sicer svoje precejšnje nasprotje izven nogometnega igrišča: mirno, jedrnato, potrpežljivo in preudarno je odgovarjal na naša vprašanja (včasih že kar malce preveč preudarno, kljub več poskusom obrniti pogovor v drugačno smer, hehe). Je potrebno navesti, kje smo se z Markom pogovarjali? Prav. Z Markom smo se pogovarjali v prijetnem okolju ‘novega’ zbirališča ljubiteljev in članov Olimpije, v Športnem centru Triglav na Vodovodni cesti, nasproti Centralnega stadiona v Ljubljani.

Barun leta 2001

Začnimo pri začetku: kdo te je navdušil za nogomet?

»Že od mladih, najmlajših let sem rad brcal. Med bloki v mariborski četrti, od koder sem doma, smo imeli igrišče. Ko je oče videl, kako rad imam nogomet, me je peljal h Kovinarju, istemu klubu, kjer je začel tudi Zlatko Zahović. Od tam je šla moja pot v Maribor in naprej.«

Pri katerih trenerjih si igral?

»Naštejem lahko vse, kar po vrsti: moj prvi trener je bil pokojni Semprimožnik, ko sem igral za pionirje Kovinarja … V Kovinarju je bil tudi še Cipot. Ko sem bil kadet Maribora, sta bila trenerja Polegek in Horjak, v mladinski ekipi Breber, v članski konkurenci Prašnikar, potem pa sem odšel h Korotanu, kjer so se zvrstili Pobot, Tomažič, Vrabac in Jarc.«

In katerega imaš v najlepšem spominu?

»Glejte, jaz imam v lepem spominu vse trenerje. Vsak ti da nekaj dobrega, pri vsakem se nekaj naučiš in če znaš to izkoristiti, je to dobro za naprej.«

Si imel kdaj nogometnega vzornika?

»To so bili Brazilci. Rad imam njihovo igro. Romario, Roberto Carlos … «

V prejšnjih pogovorih smo izvedeli, da so nekateri mlajši igralci Olimpije pred kratkim vpisali fakultetni študij, pa se jim tovrstni računi zaenkrat niso izšli. Kako je pri tebi?

»Podobno. Končal sem štiriletno gradbeno šolo in se vpisal na fakulteto, vendar je bila vsakodnevna vožnja na Prevalje preveč. Preprosto ni bilo časa. Tako sem šolo zaenkrat dal na stran. Če se pokaže priložnost, bom nadaljeval.«

Priložnosti pa najbrž ne bo, če boš odšel igrat v tujino …

»Zaenkrat se s tem ne obremenjujem. Veliko stvari imam še za opraviti tu, v slovenskem prostoru.«

Najbolj pri srcu mi je Španija. Zaradi podnebja, načina življenja, oboževanja nogometa in seveda tudi zaradi načina igre. Ampak to so visoki cilji, ne more vsak igrati v Španiji.

Pa vendar: če bi lahko izbiral, katero evropsko ligo bi si izbral?

»Najbolj pri srcu mi je Španija. Zaradi podnebja, načina življenja, oboževanja nogometa in seveda tudi zaradi načina igre. Ampak to so visoki cilji, ne more vsak igrati v Španiji. Sicer pa mislim, da so vse lige v zahodni Evropi močne, in vsaka bi bila izziv.«

Kakšne pa so ambicije z Olimpijo?

»Olimpija je velik klub. Lani je bila tik pred osvojitvijo naslova prvaka. Gotovo bomo letos skušali narediti korak naprej, osvojiti lovoriko. Iz pokala smo že izpadli, ostane nam samo še prvenstvo.«

Igraš na boku. Je to igralno mesto, ki ti najbolj ustreza?

»Med mladinci sem bil tudi zvezni igralec, a že ob prihodu v člansko moštvo Maribora sem prišel na pozicijo bočnega igralca. Te sem se zdaj že tako navadil, da lahko rečem, da je to mesto, ki mi najbolj ustreza!«

Barun leta 2002

Standardno vprašanje: kje vidiš svoje prednosti?

»To moram pa odkriti! (smeh)«

No, no, dribling verjetno že je ena od njih …?

»Je. In mislim, da je vztrajnost druga.«

Pomanjkljivosti?

»Vsak igralec ima tudi pomanjkljivosti. In vsak trening služi temu, da se te odpravijo.«

Je Ljubljana okolje, v katerem se to da? Odpraviti pomanjkljivosti, igralsko napredovati?

»Sigurno. Saj sem že rekel, da je to eden dveh največjih klubov v Sloveniji. Tu so vselej bili dobri trenerji, dobro se je delalo. Od tega okolja pričakujem zase velik igralski napredek, se pa zavedam, da je ta odvisen predvsem od mene.«

Maribor si zapustil zato, ker nisi dobil dovolj priložnosti?

»V Maribor sem prišel kot kadet in bil že kot mladinec blizu prvega moštva. Po prehodu med člane so me za šest mesecev posodili Železničarju, ko pa sem se vrnil, opravil priprave in se ravno dobro pripravil na vlogo levega bočnega igralca, ki naj bi jo igral, me je ‘posekala’ poškodba prepone. Tri, štiri mesece sem moral počivati; takrat nisem delal ničesar. Ko sem se nato poleti vrnil, so bili v klubu mnenja, da je bolje, da me za nekaj časa posodijo drugemu klubu. Šel sem v Korotan, in že moja prva sezona zanje je bila zelo dobra. Prvič smo se tudi uvrstili v pokal Intertoto. Pri Korotanu so me želeli obdržati v svojem moštvu, in ker mi je obenem potekla pogodba z Mariborom in ker je bilo vprašljivo, ali bi pri Mariboru našel mesto v ekipi, sem ostal na Prevaljah.«

Korotan je ekipa, ki pogosto menja trenerje in igralce. Ali nimajo svoje mladinske šole?

»Imajo, vendar igrajo v drugi ligi. Vendar moramo vedeti, da so Prevalje majhen kraj. Kakšna velika produkcija igralcev tam ni mogoča in zato jih večinoma dobijo od drugod. Kljub temu imajo nekaj obetavnih svojih igralcev. Lani sta vse leto z nami trenirala dva kadeta, od katerih veliko pričakujejo. Je pa tako, da je Korotan razmeroma majhen klub in če bosta ‘predobra’, ju dolgo ne bodo mogli zadržati.«

Barun leta 2003

Borut Jarc velja za enega perspektivnejših trenerjev v Sloveniji. Treniral pa te je tudi Dinko Vrabac. Kako bi ju primerjal?

»Oba sta dobra trenerja, s tem, da je Jarc bolj izkušen. Tudi Dinko Vrabac je znal narediti dobre treninge, mislim pa, da je imel tudi nekaj smole, saj nas je vodil prve štiri kroge, ko nova ekipa še ni bila uigrana.«

In Mihajlo Petrović?

»Vsak trener se razlikuje od drugega. Petrović ima precej poudarka na igri, na ofenzivni igri z malo dotikov, veliko odkrivanja, vključevanjem bočnih igralcev. Pri Korotanu je bil poudarek na defenzivi, na igri s protinapadi, kar je nekako logično – gre pač za manjši klub. Igra, ki jo gojimo pri Olimpiji, je lepša in bolj zanimiva za gledalce.«

Bolj kritični mediji (npr. Delo) se trudijo ustvariti vtis, da je slovenska liga ena sama plačilna nedisciplina. Si ti že kdaj bil v položaju, da se nisi mogel osredotočiti na igro zaradi zaostankov izplačil?

»Neee … Saj je res, da igramo za denar, ampak tudi jaz sem bil mlad igralec in doslej nisem bil nikoli osredotočen samo na denar. Gotovo je neprijetno, če klub zamuja z izplačili, ampak doslej to nikoli ni bil prevelik problem. Če se je že zgodilo, smo znali igralci z igro ‘prisiliti’ upravo, da je pohitela. Mislim pa, da so manjše zamude od rednih izplačil značilne za vso Slovenijo in igralci smo se temu že nekako privadili.«

Barun na tekmi s Koprom, spomladi 2004

Večina slovenskih nogometašev se kot hudič križa boji igrati na Prevaljah, zaradi travnika. Kako si se ti počutil na tem travniku?

»Jaz sem pri Korotanu igral tri leta. Prvo leto je bilo igrišče v zares slabem stanju. Zadnje leto pa se je precej izboljšalo. V klubu imajo sedaj človeka, ki je zadolžen samo za igrišče. Je pa treba pri oceni igrišča na Prevaljah upoštevati dva dejavnika: tam imajo najdaljšo zimo med vsemi prvoligaškimi kraji in igra na blatnem igrišču ga uniči za dalj časa oziroma onemogoči dobro pripravo. Drugi razlog je, da nimajo pomožnega igrišča. Prejšnja leta so bili tako vsi treningi na glavnem igrišču. Odkar so se dogovorili s četrtoligašem Fužinarjem za treninge na njegovem igrišču, je situacija boljša.«

Kateri travniki v Sloveniji pa so najboljši za igro?

»Ljubljana, Ajdovščina, Maribor, Nova Gorica. Mislim, da je tudi v Kranju dobro igrišče, Murska Sobota … Na splošno to ni tak problem v Sloveniji … «

Olimpija je dobila poleg tebe kar nekaj okrepitev pred to sezono. Kako bi jih ocenil?

»Vsak igralec, ki podpiše pogodbo z Olimpijo, je dober igralec. Večino tako ali tako poznam od prej, s Tignjem sva na primer igrala pri Korotanu.«

In Argentinec Calleja?

»Vidi se, da je dober igralec. Ima pa težave z nerazumevanjem jezika ter s fizično pripravljenostjo. Vendar se to da odpraviti. Sicer pa ima pravo južnoameriško lucidnost in lahko nam bo veliko pomagal.«

Pogovarjal se je Boris Škraban zvani Broj Jedan.

Login

Dobrodošli!

Tole je kratek pozdrav
Join Typer
Registration is closed.