Olimpija danes igra povratno tekmo z armenskim prvakom FC Noah v mestecu Abovjan. Možnosti za napredovanje so minimalne, kljub vsemu pa se spodobi, da nekoliko podrobneje predstavimo nasprotnika, ki ima zelo kratko, a slikovito zgodovino.
Klub so leta 2017 ustanovili ljubitelji nogometa iz Gorskega Karabaha in ga tako tudi imenovali (Arcah oziroma v angleški transliteraciji Artsakh). Svoje tekme je igral v glavnem mestu Armenije Erevanu na stadionu Mike (slednja je leto pred tem ravno razpustila člansko ekipo in je bil objekt prost), ampak je predstavljal Gorski Karabah. Nogometno akademijo so imeli v Stepanekertu, prestolnici Gorskega Karabaha, ki pa je od leta 2023 spet v azerbajdžanskih rokah in se po novem imenuje Hankendi.
V sezoni 2017/18 so začeli z igranjem v armenski »prvi ligi« (drugi rang), saj nižjih lig v tej kavkaški državi sploh nimajo. Pod vodstvom bivšega reprezentančnega napadalca Tigrana Jesejana so takoj napredovali med elito. Tam jih je potem prevzel Karen Abrahamjan, očitno zelo vpliven človek, poslovnež, politik in vojaški general, ki je v tem času med drugim vodil tudi obrambo Gorskega Karabaha. Pod njegovim vodstvom je prišlo do velikih sprememb: rdeče-belo barvno kombinacijo je nadomestila črno-bela, klub pa so preimenovali v FC Noah, po biblijskem očaku, ki naj bi po legendi med vesoljnim potopom s svojo barko pristal na armenski sveti gori Ararat.
Klub se je v sezoni 2019/20 preselil na stadion bolj uveljavljenega erevanskega kluba Alaškerta, v sezoni 2021/22 pa so se preselili v mesto Armavir na zahodu države, kjer so bili boljši infrastrukturni pogoji, saj je tam soliden prazen stadion oziroma akademija, ki jo je financirala zveza. V tem času je klub zabeležil tudi prve vidnejše rezultate, drugi mesti v ligi v letih 2020 in 2021 ter pokalna lovorika v sezoni 2019/20.
Tri sezone kasneje je bil Noah spet popolnoma preoblikovan, prevzel ga je poslovnež Vardges Vardanjan in preselil v Abovjan, nekakšno severozahodno predmestje Erevana. Tamkajšnji tradicionalni klub Kotayk je propadel leta 2005. Mesto je le kakih 16 kilometrov oddaljeno od prestolnice. Vardanjan, sicer lastnik ene največjih IT firm v državi, se rad hvali, da je osebni prijatelj Luisa Figa, ki naj bi sodeloval pri projektu. Dejstvo je, da so Vardanjanovi finančni vložki neprimerljivi s čimerkoli v zgodovini armenskega nogometa.
Klub je zaradi tega jasno zelo ambiciozen na terenu, kjer si želi konstantno osvajati dvojno krono (letos mu je to uspelo prvič) ter nastopati v Evropi. Lani se je kot edini nenosilec vse iz prvega kroga kvalifikacij prebil do ligaškega dela. Ampak to ni vse, zdaj ga želijo preseliti na zahod države, v mesto Vagaršapat, nazaj v provinco Armavir, kjer naj bi poleg akademije zgradili še stadion za 20.000 ljudi.
Zaradi znanih dogodkov v Gorskem Karabahu leta 2023, ko si je Azerbajdžan z vojaško zmago ponovno zagotovil nadzor nad sporno provinco, je vse bolj verjetno, da naj bi klub odslej predstavljal Armavir. Prav veliko navijačev sicer nimajo, pred zadnjimi uspehi je bil njihov povprečni obisk domačih tekem 268, je pa mali štadion za okoli 3000 gledalcev na evropskih srečanjih vedno kar lepo zapolnjen.
