Aleš Remih: Višje kot bomo, več bo težav

Aleš Remih je bil eden od ključnih ljudi, ki so usodnega leta 2005 poskrbeli, da Olimpija ni za vedno izginila. V vlogi direktorja je bil v klubu pet let, vse do uvrstitve v prvo ligo, ko se je zaradi nestrinjanja z Izetom Rastoderjem dokončno umaknil. Pričujoči intervju nas vrača v začetno fazo reševanja svetega kluba, ko je bil šele na začetku svoje poti iz pete lige nazaj na vrh slovenskega nogometa.

Prvič objavljeno na nkolimpija.com marca 2006

Aleš, kakšna je pravzaprav tvoja funkcija v NK Bežigrad?

»Poleg tega, da sem eden izmed ustanoviteljev kluba, vršim tudi funkcijo v.d. direktorja. Uradne funkcije trenutno nimam.«

Imaš s klubom podpisano pogodbo?

»Imam.«

Kakšno?

»Za opravljanje funkcije, ki sem jo omenil.«

Podpisal si jo s predsednikom Milošem Junkarjem?

»Tako je.«

Problem je seveda, ker ni upravnega odbora, ki bi te formalno potrdil. Kaj se dogaja v tej smeri, se pravi glede formiranja UO?

»Mislim, da je pravi naslov za to vprašanje predsednik, ki ima uradno besedo in je tudi sklicatelj skupščine. Zagotovo pa skupščina enkrat v prihodnosti bo.«

Kdo so klubski sponzorji in kakšni so njihovi vložki?

»O vložkih ne bom govoril, sponzorja pa sta podjetje Floring in ŠC Triglav. Zraven pa so tudi nekateri drugi sponzorji, ki pa se še ne želijo izpostavljati. Pomagajo, vendar v tej fazi koristi ne morejo imeti. Prav ta problem nam otežuje nabiranje pokroviteljev, saj nihče ne vidi smisla v sponzoriranju tega kluba. Ponudbe smo poslali 130 podjetjem v Ljubljani, zdaj pa smo v fazi osebnega kontaktiranja. Več kot pol smo jih priklicali, zaenkrat pa se niti eno podjetje ni odločilo za sponzorstvo. Od večjih podjetij smo dobili tudi nekaj odgovorov, recimo BTC; Petrol, KD, Lek, ki nam želijo uspešno delovanje, vendar pa nam s sredstvi ne nameravajo pomagati. Na nivoju kjer smo, s financiranjem zaenkrat ni težav, se pa zavedamo, da višje kot bomo, več bo težav. Bo pa takrat klub tudi bolj zanimiv za potencialne pokrovitelje, kot pa danes.«

Ali se ljudje v klubu nagibate k temu, da bi NK Bežigrad prešel v zasebno last?

»Trenutno ne. Vsekakor pa se bo moralo v organizaciji športa v Sloveniji nekaj spremeniti. Če  država ne bo naredila nič na temu, da bi z dodatnimi davčnimi olajšavami podjetja stimulirala k financiranju športa, se bo moral šport sam obrniti v drugo smer in začeti stremeti k zasebnem kapitalu. Samo na ta način bo kdo prispeval lastna sredstva, torej, da bo imel kaj od tega. Vemo, da je proces ustvarjanja različnih produktov v športu zelo dolgotrajen in ni rečeno, da je na koncu uspešen. Tisti, ki bo vložil, bo tud tvegal. Danes lahko vsak denar precej bolje obrne, kot da ga vloži v nek klub. Izhodišče je precej nižje, kot pa, če denar plasiraš – kot je danes zelo popularno – na Balkan.«

Kakšna so izplačila igralcem za nastopanje?

»Igralci dobijo povrnjene neke osnovne stroške v obliki kilometrin. Verjamem, da veliko več dajo temu klubu, kot dobijo nazaj. Pravzaprav gre pri denarju za neko simboliko in sploh ne morem govoriti o plačah.«

Je plača torej različna od igralca do igralca?

»Ne, vsi so stimulirani na zmago.«

Če ne zmagajo?

»Ne dobijo nič.«

O številkah nočeš?

»Lahko povem. Gre za dvajset tisoč tolarjev za zmago.«

Kako je s trenerjem?

»Z njim imamo prav tako podpisano pogodbo, ki je tudi na nek način simbolična. Kljub temu, da smo v peti ligi, pa so treningi in tekme skoraj vsak dan in si vsekakor zasluži nekaj dobiti.«

Pogodbe z vsemi igralci in trenerjem so sklenjene za dobo enega leta?

»S trenerjem še za naslednjo sezono, z vsemi igralci pa do konca te sezone.«

Lahko približno poveš koliko bo klub stala sezona v peti ligi?

»Približno 20 milijonov tolarjev.«

Koliko bi se moral ta znesek povišati za 4. ligo.

»Verjamemo, da bi četrto ligo ‘zvozili’ z enakimi stroški. Tu večjih odstopanj ne bo. Verjamem, da bo za koga ta številka presenetljiva za ta rang tekmovanja in se bo morda zdela precej visoka, vendar delamo in treniramo vsak dan, plačujemo trenerje v mlajših selekcijah, najemamo dvorane za zimsko vadbo, igrišča. Suma sumarum prideš do tega zneska.«

Sami imena Olimpija klubu zagotovo ne bomo dodali, to mora biti stvar širšega interesa, tako družbenega kot lokalnega. To je odvisno tudi od AŠZ, ki združuje vse te klube in od navijačev.

Kaj se dogaja na področju imena? Imate kakšne formalne ali neformalne pogovore z AŠZ Olimpija?

»Na področju imena se trenutno ne dogaja nič. Imeli smo neformalne pogovore z AŠZ že pred časom. Sami imena Olimpija klubu zagotovo ne bomo dodali, to mora biti stvar širšega interesa, tako družbenega kot lokalnega. To je odvisno tudi od AŠZ, ki združuje vse te klube in od navijačev. Do teh pogovorov je prišlo, ker so nekateri mislili, da se želimo polastiti imena Olimpija, kar sploh ni res. Ta klub smo ustanovili predvsem z namenom, da v drugem delu sezone 04/05 pripeljemo vse mlajše selekcije Olimpije do konca prvenstva. S strani tedanje uprave sredstev ni bilo. Zato je tudi Darko Škerl so-ustanovitelj tega kluba kot vodja mladinskega pogona in Miloš Junkar kot takratni član UO, kamor je bil izvoljen kot predstavnik mlajših selekcij. In jaz kot nek najbližji sosed. To, da je prišlo do članskega moštva pa je posledica dogodkov, ki so se zgodili kasneje. Na začetku o članski ekipi sploh nismo razmišljali. Če se navežem nazaj, nam je AŠZ dala vedeti, da je njihov član NK NŠD Olimpija in, da imajo znotraj svoje zveze Olimpijo kot nogometni klub tudi danes. To se je izkazalo tudi na proslavi na njihovem letošnjem jubileju, na katerega pa smo bili uradno kljub temu povabljeni.«

Za ‘butle’: kaj se mora zgoditi, da Bežigrad doda to ime?

»Mi trije sami tega imena ne bomo dodajali. Mora priti do članstva in skupščine, tedaj pa se lahko spremeni ime. To morajo želeti člani. Drugič mora spremembo imena potrditi upravna enota. Ne vem kako bi šlo tam čez, glede na to, da pravno obstajata še dve Olimpiji. Tretjič pa je to tudi stvar AŠZ, ki te lahko vključi, ali pa tudi ne.«

Gre lahko tu tudi za politični antagonizem? Vemo, da je AŠZ v jedru levičarska. Bili so neki indici, da oni zaradi povezave z Janezom Sodržnikom Bežigrada nočejo imeti pod svojim okriljem.

»Teh informacij nimam. Govori se vse mogoče. Kot sam poznam to zvezo, so v njej gospodje, ki so s svojim delom ogromno dali športu. Na celotno zgodbo gledam samo iz športnega vidika. Vemo, da je bil šport politiki vedno simpatičen, sam pa nasprotujem temu, da se politika meša v šport. Če mu želi dobro mu lahko pomaga in dokler so relacije na tem nivoju nimam s tem nikakršnih težav. Problem je, ko se zaradi višjih političnih interesov začnejo dogajati stvari, ki za sam šport niso dobre. Lep primer tega je recimo situacija s stadionom.«

Tudi ti si se zaradi svoje funkcije v temu klubu umaknil iz političnega življenja.

»Tako je. Letos tudi ne bom kandidiral na lokalnih volitvah, ker mislim, da to ne bi bilo primerno. Sam sem najprej športnik in potem vse ostalo. Sam sem šel v politično življenje v preteklosti le z enim namenom: da skušam izkoristiti vse možnosti za dobrobit športa. Mislim, da vsi politiki danes v državi in mestu za šport naredijo zelo malo, zato pa je ta na taki ravni, kot pač je.«

Torej kakšna je vloga Janeza Sodržnika v klubu?

»Uradne vloge nima. Glede na to, da ima šport rad, kar dokazuje tudi njegovo dolgoletno vodenje Športne zveze Ljubljana. To zvezo je prevzel, ko je bila na najnižji možni točki in jo v  tem obdobju pripeljal na nivo, kjer je organizacija, ki je dober sogovornik službe za šport na mestni občini Ljubljana. Tudi mnenje te organizacije se danes veliko bolj upošteva. ŠZL je tudi večinski lastnik ŠC Triglav, NK Bežigrad ima sedež v ŠC Triglav in lahko sami povežete. Janez nam veliko pomaga, da prebrodimo začetno fazo, ki je vselej najtežja.«

Pomoč vključuje tudi finančne injekcije?

»Je tudi poskrbel za to, da smo pridobili določena sredstva.«

Še eno vprašanje, ki zelo zanima del navijačev: kakšna je vloga Emila Kajdiža?

»Emil Kajdiž v NK Bežigrad ni zaposlen . Pogodbeno opravlja funkcijo sekretarja, pogodbo pa ima do junija letošnjega leta.«

Ali ni bilo na sestanku z vodstvom navijaške skupine Green Dragons obljubljeno, da Emila Kajdiža v klubu ne bo, oziroma so oni to podali kot eno od zahtev za podporo temu klubu?

»Na tem sestanku mene ni bilo, tako, da tega ne vem.«

Kateri igralci – poleg mlajših – so bili v januarskem prestopnem roku registrirani za klub?

»Miran Pavlin, Alen Ščulac, Boštjan Puš in Safet Hadžić.«

Kakšna je vloga Hadžića poleg igralske?

»Poleg igranja za člansko moštvo pomaga tudi Gregorju Židanu pri treniranju selekcije U-8. V spomladanskem delu bo po potrebi igral tekme, v tem obdobju pa mu bo glavna zadolžitev, da poleg Darka Škerla sodeluje v aktivnostih glede iskanja igralcev, ki bi v prihodnji sezoni tvorili kadetsko in mladinsko vrsto. Te aktivnosti bodo maksimalno intenzivne, da bi v prihodnji sezoni imeli primarno mladinsko selekcijo, sekundarno pa tudi kadete. Z mladinci napreduješ, so pogoj za prehod v višji rang.«

Kako daleč so te stvari?

»V vmesnem obdobju smo kontaktirali lanske mladince in kadete in z njimi organizirali sestanek, na katerega je prišlo okoli 15 fantov. Pogovarjali smo se o morebitnem sodelovanju in jim povedali, da trenutno v nekem uradnem procesu ne morejo biti, saj nimamo mladincev in kadetov. Lahko se nam priključijo že danes, vadbo bi imeli zagotovljeno pri članskem moštvu, ali tudi posebej, če bi jih bilo dovolj, organizirali pa bi jim tudi prijateljske tekme. Če pa bi kdo od njih odstopal in bi lahko igral tudi za člansko moštvo, pa bi zagotovo dobil tudi priložnost. Zaenkrat se ni odločil priključiti nihče, jih je pa večina pripravljenih priključiti se naslednje leto.«

To so fantje, ki trenirajo pod okrilji drugih klubov. Se pravi imajo neko izračunljivo odškodnino po pravilnikih MNZ in NZS.

»Res je, lahko pa ob dogovoru s klubom odškodnine tudi ni.«

Članskemu moštvu ste priključili tudi nekaj mlajših igralcev. Za koliko nogometašev gre?

»Čez celo zimo je treniralo med 12 in 14 fantov, na koncu smo jih registrirali šest. Odločiti so se morali sami, se pravi, da redno hodijo na treninge, na koncu pa so se morali odločiti sami. Tempo je bil zelo naporen, od decembra naprej so trenirali skoraj vsak dan.«

So tudi oni podpisali pogodbe?

»Ne.«

Kako je torej urejen njihov status?

»Pogodbo s klubom ima podpisano Miklič, ki je prišel iz Ivančne Gorice, ostali pa so zgolj registrirani za klub in so brez pogodbe.«

Se pravi niso plačani?

»Ne.«

Torej si vse stroške krijejo sami?

»Vse bo rezultat njihovega truda in dela. Najprej se morajo dokazali in potem bomo tudi mi zainteresirani za podpis pogodbe. Kar pa se tiče podpisovanja pogodb, s katerimi lahko zahtevaš odškodnino, to pa pomeni najmanj 70 tisoč tolarjev mesečno. Tovrstnih pogodb trenutno nismo sposobni podpisovati. Za to bo še čas.«

Kaj je z igralci, ki so bili registrirani za klub, pa so v prvem delu sezone zaradi drugih obveznosti igrali malo ali nič?

»Mislim da recimo Benedejčič ne bo odigral nobene tekme, saj je tudi v prvem delu sezone ni. Roko na srce, tudi na Milkota na moremo računati, bo pa vsekakor dobrodošel, če bo želel odigrati kakšno tekmo. Vsi ti fantje so dobili aranžmaje v različnih klubih, kot recimo Pevnik v Celju, Đurovski na Ptuju in Englaro v Črnomlju. Jih razumemo, tisto jim mora biti primarno, saj so sem prišli, da bodo pomagali, ne da bodo od tega kaj imeli. Že ko smo podpisovali pogodbe smo jim povedali, da ob morebitnih boljših delovnih priložnostih ne bomo nikogar ovirali. In tako smo tudi Kitiču brez težav omogočili, da je šel igrat v eno od nižjih avstrijskih lig.«

Je podoben problem tudi z Robertom Volkom, glede na to, da se je pridružil Benedejčiču v Dekanih? Ali je to odprlo problem vratarjev?

»Ne, mislim, da problem vratarjev ne obstaja. Z ‘Lupotom’ smo dogovorjeni, da februarja ne bo prihajal na prijateljske tekme, marca pa se bo aktiviral. Vemo, da nam ogromno pomeni. V tem obdobju je vse tekme zelo dobro branil Miha Obrez. Kar se njegovih kvalitet tiče ni nič spornega, vendar pa si ne smemo privoščiti, da bi ostali le pri enem vratarju.«

Kaj je z Mujom Murićem?

»Vsak dela stvari v svojem življenju. On ima svoj fitnes studio v hotelu Mons, v tem obdobju se mu je nabralo maksimalno dela in mi ga razumemo. V koncu prejšnjega dela je bil tudi nekaj časa v Ameriki, potem je še zbolel. Upam, da se bo čim prej priključil, če bo to le mogoče.«

Veliko je bilo govora tudi o možnih združitvah z kakim drugim ljubljanskim klubom. Ali o tem v klubu razmišljate?

»Govori se marsikaj. Bili so tudi neki vmesni posredniki prek katerih je prišlo do ‘tipanja’, se pravi, preverjanja, če bi se bili mi pripravljeni s kom združiti. Če je to sodelovanje dobronamerno in pravilno usmerjeno v tem ne vidim nobenih problemov. Vendar pa mora biti to dobro za klub. Na silo se ne nameravamo združevati z nikomer, niti ne iščemo tega. Vemo pa, da bomo naslednje leto še eno leto izgubili. Če bi prišlo do neke prave kombinacije, v katerem mi ne bi izgubili nič, te možnosti ne zanikam. Ampak ponavljam: zaenkrat take možnosti ni, niti o njej razmišljamo. Razmišljamo pa o tem, kako bi naslednje leto četrto ligo preskočili. Tretja liga je že nekaj povsem drugega, vendar so trenutno vsi cilji usmerjeni v osvojitev pete lige.«

Glede na okoliščine okoli tega kluba v zadnjem letu in neenakosti glede na druge klube, ki so dobili drugačen status – tu mislim predvsem na Muro – pa mislim, da se tu ne bo spremenilo nič.

Še ena od mnogih govoric je ta, da naj bi obstajala možnost za napredovanje dveh ekip v četrto ligo.

»Zaenkrat nisem sodeloval v nikakršnih razgovorih na to temo, sem pa osebno neformalno potipal okoli, če je to sploh izvedljivo. Feedback, ki sem ga dobil, pravi, da to ni možno. Ne bi imel nič proti, mislim, da bi bila to precej bolj zdrava pot. Glede na okoliščine okoli tega kluba v zadnjem letu in neenakosti glede na druge klube, ki so dobili drugačen status – tu mislim predvsem na Muro – pa mislim, da se tu ne bo spremenilo nič.«

Kakšni so odnosi Bežigrada z ostalimi ljubljanskimi klubi, predvsem tu merim na Factor.

»S Factorjem razen tega, da oboji baziramo v Ljubljani in igramo tekme, nimamo nič drugega. Sami poznate pobude iz strani Factorja na začetku sezone o možnem sodelovanju. Imeli smo sestanek z gospodom Jakopičem in njegove pobude nismo zavrnili. V Ljubljani se bo moralo zgoditi nekaj v smeri sodelovanja, saj je tu veliko klubov in le dobro medsebojno sodelovanje lahko pripelje do tega, da bo imela Ljubljana nekoč močan klub. Takrat nismo bili zainteresirani za tako sodelovanje, saj moramo najprej rešiti svoje težave, takrat je bil primarni problem, da sestavimo vse selekcije. Glede na to, da je iz tega okolja na Factor odšlo ogromno otrok, sem rekel, da nam lahko najprej pomagajo oni in nam posodijo igralce, da z njimi lahko ustvarimo selekcije in napredujemo v drugo ligo. Tega niso bili pripravljeni storiti, čeprav so imeli takrat mislim da celo 35 igralcev v eni selekciji. Tu so se razgovori končali. Takrat smo potrebovali pomoč, pač deležni je nismo bili in smo ostali brez selekcij. Ne zavračam pa nikakršnega sodelovanja v prihodnje.«

Je prišlo do kakšnih zamer s strani FC Ljubljane zaradi prestopa Safeta Hadžića?

»Ne. Z Markom Elsnerjem sva se vse korektno dogovorila. Za Hadžića smo Ljubljani tudi plačali odškodnino 60.000 tolarjev. Pomembno je bilo tudi, da je on sem želel priti, saj drugače ta transfer seveda ne bi bil mogoč. To je bil povsem običajen prestop.«

Kaj se zgodi, če Bežigrad izgubi prvo tekmo z Ljubljano?

»Nič. Bežigrad igra tekme naprej in skuša vse tekme maksimalno odigrati in čaka na ‘kiks’ Ljubljane. Tu ne vidim tragične situacije, primarne so mlajše selekcije, vsekakor pa ne razmišljamo o tem, da bi z Ljubljano izgubili.«

Se pravi ne razmišljate tudi o tem kaj se zgodi, če Bežigrad ne napreduje v četrto ligo?

»Nič, bomo pač odigrali še eno leto v peti ligi.«

Govorim predvsem iz vidika navijačev, ki bi na tak razplet znali odreagirati povsem negativno.

»To pač pomeni, da se z delom nismo dokazali. Ponavljam: mi Olimpije zaradi nas samih ne potrebujemo. Zaenkrat z Olimpijo nimamo nič. Obstaja več faktorjev, ki bodo odločali o tem, če bo to nekoč Olimpija. Nekateri potencialni pokrovitelji so nam celo dejali, da ne želijo sponzorirati zadev, ki imajo negativno konotacijo.«

Velik uspeh je, da boste začeli urejevati igrišča v famozni Jami.

»Ta lokacija je že vrsto let v istem stanju, pogoji za vadbo so zelo slabi. Trend nogometa gre v izboljšanje infrastrukture. Mi smo se zavedali, da so drugi na tem področju v prednosti pred nami in smo se zavedali, da moramo to izničiti in našim selekcijam omogočiti kvalitetne pogoje za delo. Skupaj s predsednikom smo se dogovorili, da gremo v ta projekt. Kar ste videli je idejni osnutek s katerim smo kandidirali za sredstva, zdaj se dela projekt za izvedbo, naslednji korak pa je izbor izvajalcev. Imamo že nekaj ponudb, tako za zemeljska dela, kot za dobavitelja umetne trave. Pri izboru teh izvajalcev bo vplivalo več faktorjev, kot so kakovost, cena in sodelovanje s klubom v prihodnosti. Ko bomo z vsemi ponudniki del opravili razgovore – kar bo storjeno v desetih dneh – bomo podpisali pogodbe in v najkrajšem možnem času začeli z izvajanjem del.«

Kdaj bodo igrišča pripravljena?

»Cilj je, da bi v naslednji sezoni začeli priprave na teh igriščih. Recimo, da bo projekt zaključen do začetka avgusta. Gre za dve igrišči, eno dimenzij 105 x 68 po normativih mednarodne zveze, drugo je manjše – 90 x 50. Obe igrišči bosta imeli tudi razsvetljavo.«

Koliko naj bi celoten projekt stal?

»O tem je trenutno preuranjeno govoriti, raje bi povedal točno številko, ko se bomo z izvajalci dokončno dogovorili za ceno. Idejni osnutek predvideva približno 200 milijonov tolarjev, vendar gre tu vedno za odstopanja od končne cene.«

Kdo bo financiral?

»Financiral bo NK Bežigrad s sredstvi, ki jih je pridobil s strani fundacije, sofinanciral bo ŠC Triglav, delež bo prispeval tudi predsednik s svojim podjetjem. Želimo si pridobiti štiri investitorje, četrti nam še manjka, se pa pogovarjamo. Ta projekt bodo financirali tisti, ki imajo predvsem šport radi in v tem vidijo prihodnost, kjer ni primaren finančni vidik. Glede zemljišča še ni končan postopek, ki je zdaj nekje na drugi stopnji na sodišču. Gre za spor med Olimpijo in MOL. Kot vem je na prvi stopnji MOL dobila to zemljo, kaj se dogaja trenutno pa ne vem. Mi smo za izvedbo teh del pridobili soglasje MOL. Imamo tudi soglasje od urbanizma.«

Se gre v to smer, da bi mestna občina za –n- let odstopila zemljišče klubu?

»Zagotovo. Z mestom želimo skleniti pogodbo, mi bi to radi storili že zdaj, vendar mesto trenutno tega ne more storiti. Precej smo se ukvarjali s tem vprašanjem. Lahko bi čakali, da se ta zadeva uredi na sodišču, vendar to lahko traja še dve leti in potem nismo naredili nič.«

Če zemljo dobi Olimpija?

»Tu ne vidim nikakršnih problemov. Bi pač sklenili pogodbo z Olimpijo o upravljanju z zemljiščem.«

Ste imeli s kom iz bivšega kluba kakšne kontakte?

»Da, s predsednikom Colaričem. On podpira projekt in je zelo vesel, da se bo nekaj spremenilo.«

Odnosi z MNZ, glede na dogodke ob zadnjih volitvah za predsednika?

»Tega jaz ne povezujem. Te volitve so se dogajale pred začetkom delovanja tega kluba. Volitve so demokratična zadeva in tu ne vidim nič spornega. Imamo zelo korektne odnose in težav ni.«

Kaj pa odnosi z NZS? Predsednik Zavrl je NK Bežigrad ocenil zelo negativno v intervjuju za Delo.

»Gre za uradno ligo, ki prek MNZ spada pod okrilje NZS. Kako je to ocenjeval jaz ne bom komentiral ali se v to spuščal, zaenkrat pa z NZS nimamo nič, saj smo člani MNZ Ljubljana in tekmujemo v ligah pod njeno organizacijo. Stikov torej nimamo, je pa NZS izdala pozitivno soglasje za izgradnjo tega centra.«

Pogovarjal se je Tine Zupan