V zadnjem času pogosto slišimo, kako slovenska liga napreduje. Predvsem vodilni možje našega nogometa nas vneto prepričujejo v tej smeri. Slovenska liga raste, slovenska liga je vse bolj kakovostna, slovenska liga je iz leta v leto boljša in tako dalje in tako naprej. Na drugi strani pa zlasti med navijači slišimo kritike, da je liga vedno slabša in da nazaduje. Kaj torej zares drži? Ali liga napreduje, pa jo večni nezadovoljneži kar tako iz navade ali iz kakšnih osebnih razlogov pljuvajo in zaničujejo? Ali pa liga dejansko nazaduje, pa gre pri pohvalah zgolj za prazne besede in PR? Težko je reči.
Precej je namreč odvisno od načina gledanja. Nogomet je kompleksen družben fenomen in ga zato ni mogoče objektivno enodimenzionalno izmeriti. Kaj in kako naj pravzaprav sploh merimo? Bomo kar tako čez palec primerjali igralske kadre izpred nekaj let s sedanjimi? Bomo računali vrednosti igralcev na različnih ne povsem zanesljivih straneh, kot je denimo Transfermarkt ali bomo morda primerjali proračune klubov? Bomo upoštevali raznorazne tako imenovane »rankinge« ali morda rezultate slovenskih klubov v evropskih tekmah? In predvsem, bomo primerjave delali v absolutnem smislu ali relativnem? Želimo dokazati, da je slovenska liga napredovala kot taka, sama zase, ali nas bolj zanima relativno napredovanje v primerjavi z drugimi podobno močnimi ligami? Od vsega tega in še od marsičesa drugega je odvisno, kaj bomo na koncu »dokazali«.
V absolutnem smislu so stvari nekoliko bolj jasne. Če slovensko ligo gledamo povsem izolirano, potem so bolj ali manj edine številke, s katerimi lahko operiramo, tiste povezane s financami. Plače igralcev in s tem proračuni slovenskih klubov so v zadnjih letih praviloma rasli. Pred desetletjem so uradni povprečni prihodki kluba v SNL znašali natanko 1,2 milijona evrov, v času pred epidemijo pa so se povzpeli že do 1,8 milijona evrov. Od tega je šlo na začetku za plače manj kot milijon evrov, ob koncu pa že kar prek 2 milijona oziroma več od rednih dohodkov, saj se prodaja igralcev pod to rubriko uradno ne upošteva. Klubi so (bili) torej več kot prisiljeni prodajati najboljše igralce, saj brez tega ne bi pokrili niti plač, kaj šele vseh ostalih stroškov. Po letu 2020 so zaradi vsem znanih dogodkov proračuni padli, a plače še vedno znašajo več kot pred desetletjem.
Tudi tu je seveda treba upoštevati različne faktorje, kot so denimo evropski denar Maribora in megalomansko obdobje Milana Mandarića, a v splošnem številke potrjujejo, da je v absolutnem smislu liga zadnja leta doživljala finančno rast in da je ekonomsko kljub krizi na vsaj enakem, če ne celo višjem nivoju kot pred desetletjem. Uradna poročila seveda operirajo s povprečji, tako da nimam natančnih podatkov za posamezne klube, toda glede na poznavanje problematike si upam trditi, da so se dvignili predvsem proračuni klubov pri dnu razpredelnice. Trenutno za enega najbolj skromnih prvoligašev velja Aluminij, ki neuradno razpolaga s proračunom okrog milijona evrov, medtem ko so pred desetletjem klubi v ligi igrali s precej manj denarja. Podobno bi lahko dokazovali tudi s podatki iz Transfermarkta in drugimi finančnimi izračuni.
Toda (in to je zelo velik toda) kaj navijaču pomeni, kolikšen proračun ima Aluminij, koliko so vredni igralci Celja in kolikšne plače imajo v Domžalah? Kaj mu pomeni to, da je današnji Aluminij vreden več od Aluminija iz leta 2012? Navijačev takšni absolutni prikazi praviloma ne zanimajo kaj dosti. Poleg tega je vprašljivo tudi, ali in v kakšni meri tovrstna vrednostna povečanja v svetu inflacij ter višanja (življenjskih) stroškov in BDP-jev pomenijo tudi povečanje kvalitete. Nogomet je šport, tekmovanje, primerjanje z nasprotniki, in v športu je pač najbolj pomembno, kako dober si glede na konkurenco. Zato je precej bolj zanimivo in tudi precej bolj smiselno delati relativne primerjave, torej takšne, ki naj pokažejo, kje je bila slovenska liga nekoč in kje je danes.
Tudi tu kajpak ni enotnega merila. Po uradni lestvici UEFE slovenska liga trenutno zaseda 31. mesto (v letih pred 2013 je bila nižje), toda tudi to lestvico je potrebno jemati s precejšnjo rezervo. UEFA namreč ne meri zares moči evropskih lig, temveč zgolj uspešnost najboljših štirih klubov v evropskih tekmovanjih. Kako dobri so tvoj peti in vsi ostali klubi, je torej za to lestvico povsem irelevantno, že en močan klub pa lahko praktično sam nosi celotno ligo. Poleg tega veliko več točk naberejo klubi, ki v evropskih pokalih nastopajo redno, kot pa tisti, ki se z nizkimi koeficienti vanje uvrstijo zgolj občasno. UEFA torej preferira zlasti neizenačene dolgočasne lige, posledica česar je denimo to, da srbska liga trenutno zaseda 11., poljska pa šele 28. mesto. Oboje je seveda povsem nerealno, kar dokazujejo tudi druge bolj realne lestvice. Mednje sodi denimo »ELO league ranking«, po katerem je poljska liga pred srbsko.
Na omenjeni lestvici je SNL na 30. mestu za Belorusijo in tik pred Finsko. Mesto Slovenije je torej na različnih lestvicah (sicer slučajno) zelo podobno, res pa je, da tovrstne lestvice upoštevajo rezultate zadnjih nekaj let. V primeru UEFE natanko pet, kar pomeni, da bo Slovenija v kratkem izgubila visok koeficient sezone 2017/18 (Maribor v ligi prvakov). Podobno sledi tudi iz ELO lestvice, kjer je v stolpcu sprememb ob slovenski ligi minus, kar pomeni, da je v zadnjem letu nekoliko padla. Če se torej v petletnih izračunih liga drži dokaj solidno, pa so projekcije nekoliko bolj negotove, sploh ob vedno večjih vlaganjih v nekatera druga ligaška tekmovanja v tujini. Če smo v prvem delu članka videli, da so proračuni v slovenski ligi v zadnjem obdobju rasli, pa ob primerjavi z drugimi ligami vidimo tudi, da marsikje rastejo hitreje.
V povprečju imajo klubi višje proračune kot pri nas med drugim v kazahstanski, romunski, ciprski, bolgarski, beloruski, srbski, slovaški, finski, azerbajdžanski, irski, islandski, bosanski, severnoirski in latvijski ligi.
Podatki UEFE za zadnjo sezono, ki je bila sicer specifična, ne kažejo ravno najbolje. Po njih je slovenska liga, kar se tiče proračunov šele na skromnem 39. mestu. V povprečju imajo klubi višje proračune kot pri nas med drugim v kazahstanski, romunski, ciprski, bolgarski, beloruski, srbski, slovaški, finski, azerbajdžanski, irski, islandski, bosanski, severnoirski in latvijski ligi. Seveda je tudi tu potrebno upoštevati, da je v različnih državah različen življenjski standard in da neka določena višina proračuna ali plače ne pomeni povsod iste praktične vrednosti, toda gre za bolj slabo tolažbo, saj so na gornjem seznamu ravno številne vzhodne države z ne ravno najvišjim standardom. Prav tako v nogometu seveda ne igra zgolj denar, a je na dolgi rok brez njega roko na srce tudi zelo težko konkurirati.
Tu imajo še posebej pomembno vlogo televizijske pravice, ki v zadnjem času marsikje letijo v nebo. Hrvati so pred kratkim podpisali novo pogodbo, po kateri je tamkajšnja liga vredna kar 11 milijonov evrov na sezono, vsak klub pa bo v povprečju dobil skoraj milijon. To je približno 13 do 14-krat več kot pri nas. Je hrvaška liga res 14-krat boljša od slovenske? Je hrvaški nogometni trg res 14-krat večji od slovenskega? Imajo morda Hrvati 14-krat raje svojo ligo od Slovencev? Pa ne gre zgolj za Hrvaško. Na Cipru dobijo klubi od televizije 14 milijonov, v Srbiji 8, na Islandiji več kot 3, v Bolgariji (kjer se pritožujejo, da gre za zelo slab posel) 3,5 in tako dalje. Posledično se v takšnih ligah večajo tudi vložki sponzorjev in gledanost na stadionih. Kako naj SNL na dolgi rok konkurira takšnim ligam?
Za slovensko ligo na omenjenem seznamu UEFE po vlaganjih v zadnji sezoni zaostajajo zgolj Malta, Estonija, Gruzija, Ferski otoki, Armenija, Wales, Litva, Makedonija, Črna Gora, Kosovo, Albanija, Moldavija, Gibraltar, Andora in San Marino. Bo SNL padla med tovrstno eksotiko ali pa se bo še naprej kljub majhnim vložkom junaško kosala z bogatejšimi nasprotniki? Lanski evropski nastopi drugega, tretjega in četrtega niso bili pretirano spodbudni. Ob določeni kombinaciji dejavnikov je mogoče prav hitro pasti. Zadostuje že nekaj smole, kriza enega ali dveh klubov, kaka slaba poteza vodstva lige in podobno. Gruzijska liga je bila še nekaj let nazaj na 31. mestu, trenutno pa je 43. Danes vsi igrajo nogomet, pravi stereotipna fraza, in dejansko brez konstantnega dela nobena pozicija ni samoumevna ali zagotovljena.
Morda pa bo kljub vsemu v naslednjih sezonah prišlo do preobrata. Rezerve so namreč razmeroma velike in to ne le na področju televizije. O tem sem sicer že pisal na drugem mestu, zato se tu ne bom preveč ponavljal. Pred krizo so slovenski klubi od vstopnic uradno v povprečju zaslužili 153.000 evrov na sezono, kar v primerjavi s podobnimi ligami (vstopnice so marsikje cenejše) niti ni tako zelo malo. Se lahko ta številko bistveno dvigne? Teoretično vsekakor, dejansko pa kratkoročno najbrž težko. Klubi so v zadnji sezoni od sponzorjev v povprečju dobili skoraj pol milijona. Se tudi ta številka lahko dvigne? Enako kot zgoraj, teoretično vsekakor, dejansko pa glede na trenutno gospodarske razmere kratkoročno najbrž težko. Klubi so v zadnjih letih od UEFE dobili zelo malo denarja, ker pač niso imeli dobrih rezultatov. Se ta vrsta prihodkov lahko dvigne? Sama po sebi težko, enemu klubu ob dobri seriji vsekakor.
Iz vsega povedanega sledi, da obeti za razvoj slovenske lige kot celote niso najboljši, se pa zato odpira realno tveganje, da se v teh pogojih en klub dokoplje do monopolnega položaja.
Zakaj sploh dajem takšen pomen financam, boste morda vprašali. Ker je to igralcem (in trenerjem) praviloma najbolj pomembno in ker v največji meri vpliva na to, ali se bo najboljše igralce lahko zadržalo v slovenskih klubih ali pa bodo ti ob prvi priložnosti odšli v neko malenkost bogatejšo ligo. Iz vsega povedanega sledi, da obeti za (relativni) razvoj slovenske lige kot celote niso najboljši, se pa zato odpira realno tveganje (oziroma z druge strani priložnost), da se v teh pogojih en klub dokoplje do monopolnega položaja. Z 31. mesta po rankingu in 39. po financah ima v trenutnem sistemu prvak odprto pot v skupine in če bi to nekomu uspelo trikrat zapored … Nekaj dobrih rezultatov enega kluba lahko precej zamegli realno sliko o moči lige. In obratno, če rezultatov ne bo, tudi relativno močna in izenačena liga ne bo več videti prav dobro.
