A kaj je toj Istri taj brojka 1961, kaj je to poštanski broj? Bolan, to im bude gol-razlika na kraju, 19:61. (Tarik Filipović in Rene Bitorajac, Volim nogomet)

Nogometni klubi se radi ponašajo s svojimi ustanovnimi letnicami. Še posebej, če le te segajo daleč nazaj v zgodovino. Zlasti v nemško govorečih deželah letnice radi vdelajo tudi v samo ime kluba, da se takoj in na daleč vidi, koliko je star. Kdo ne pozna nemških velikanov, kot so Schalke 04, Hannover 96, Bayer 05, 1899 Hoffenheim itd.? Še celo drugi največji nemški klub zadnjih let, dortmundska Borussia, je uradno Ballspielverein Borussia 09, s čimer daje jasno vedeti, da je bil ustanovljen leta 1909. No, po letu 2009 to ni več tako zelo jasno, saj ustanovitelji očitno niso predvidevali, da bo klub zdržal več kot sto let.

Kakorkoli, vsem omenjenim klubom je skupno, da so bili tedaj tudi dejansko ustanovljeni, letnica pa je velikokrat del imena predstavljala že ob ustanovitvi. Seveda so tudi v Nemčiji izjeme in posebni primeri, kot denimo 1860 München, ki je bil kot nogometni klub ustanovljen leta 1899, svoje ime pa vleče iz še starejšega telovadnega društva, katerega sestavni del je bil ob nastanku. Če bi bil resnično ustanovljen leta 1860, bi bil namreč drugi najstarejši na svetu, takoj za Sheffieldom. Za najstarejši nemški klub tako velja berlinska Germania z uradnim imenom BFC Germania 1888, ki je pred kratkim proslavila 133 let.

BFC Germania, najstarejši še delujoči nemški nogometni klub (slika iz leta 1891)

A Germania, 1860 München, Sheffield in ostali se lahko skrijejo pred Puljem, saj je tam do pred kratkim deloval klub z imenom Pula 1856. Seveda ne gre za nikakršnega kandidata za najstarejši klub na svetu, kajti v Puli tega leta o kakšnem organiziranem športu ni bilo niti govora. 1856 v resnici predstavlja leto, ko so v mestu zgradili ladjedelnico Uljanik. Šlo je namreč za istoimenski tovarniški klub, katerega začetki segajo v leto 1948 in je ob krizi ladjedelnice, ki ni več mogla financirati profesionalnega nogometnega kluba, pred kratkim pa je odšla celo v stečaj, spremenil ime.

Toda puljska zgodba se tu šele prav začne. Tamkajšnji navijači Demoni so bili nadvse nezadovoljni, ker je njihov priljubljeni klub NK Istra životaril v tretji ligi, medtem ko je v prvi igrala »tam neka Pula 1856«. Tako so vodstvu omenjenega prvoligaša predlagali za navijaške kroge dokaj nenavaden dogovor, da bodo podprli nov klub, če se le ta preimenuje v Istro. V vodstvu so se strinjali, se odpovedali tradiciji in barvam ter od takrat dalje nastopajo kot Istra 1961, medtem ko prava Istra počasi propada v petoligaškem tekmovanju. Istra 1961 torej ni bila ustanovljena leta 1961, toda navijačev to ne moti. Še več, sami so zahtevali, da sploh pride to takšne situacije.

Istra 1961 je pravzaprav Uljanik

Na tukajšnjih prostorih to ni nič nenavadnega. Naj vas imena klubov ne zavedejo. Če ima nek klub v imenu letnico, potem lahko skoraj zagotovo veste, kdaj ni bil ustanovljen. V balkanskem nogometu je namreč postala navada, da si klubi, ki nastanejo po propadih drugih klubov ali kot posledica raznih političnih sporov, radi nadenejo letnico nekega starejšega originalnega kluba, da bi tako zakamuflirali (lastno) nesposobnost, zaradi katere je v prvi vrsti sploh propadel nogometni klub, kakršen v normalnih razmerah nikoli ne bi smel propasti. V najbolj bizarnih primerih imamo potem celo dva kluba, kot denimo U Craiova 1948 SA in U Craiova 1948 CS, pri čemer ne eden ne drugi nista nastala leta 1948, pač pa sta posledica raznih preimenovanj, by-passov in drugih pravnih mahinacij v zadnjih letih.

Tako daleč, da bi imeli v ligi dva »ista« kluba, v Sloveniji na srečo ni prišlo, so pa zato tudi tu praktično vse letnice napačne. Za najstarejši slovenski klub velja Nafta 1903, ki pa seveda ni bila ustanovljena takrat. Leta 1903 so v tedanji Dolnji Lendavi Madžari ustanovili Alsó-lendvai Football Egyesület, ki pa po dostopnih virih ni zares deloval in tudi ni odigral nobene tekme. Deset let kasneje so v mestu ustanovili nov madžarski klub, Alsó-lendvai Sport-Club, ki za razliko od predhodnika celo je deloval, a je v letih po prvi svetovni vojni prav tako izginil. Leta 1934 so Slovenci ustanovili povsem nov Sportni klub Lendava, ki s prej omenjenima ni imel nobene povezave. V vojni je tudi ta izginil, tako da so po njej spet ustanovili novega. Le malokdo ve, da je povojni lendavski klub sprva nosil ime Zvezda, nato Lendava, šele po osvojitvi republiškega naslova pa se je preimenoval v Fizkulturno društvo Nafta. To je tista Nafta, ki je propadla leta 2012, ko je nastal trenutni klub.

Alsó-lendvai Sport-Club leta 1923

Podobna je zgodovina klubov tudi v Brežicah. Leta 1922 je bil tam ustanovljen nemški klub SK Troja, ki je razvil hudo rivalstva s slovenskim SSK Brežice, ustanovljenim leto dni kasneje. Delovanje obeh klubov je hitro zamrlo in leta 1939 so nato ustanovili Sportni klub Brežice. Z vojno je bil tudi ta ukinjen, po njej pa so ustanovili povsem novo Fizkulturno društvo Razlag. Razlag je leta 1950 igral v ljubljanski oblastni ligi ter izstopil, tako da so Brežice za nekaj časa spet ostale brez kluba. Leta 1952 je nastala nogometna sekcija v Telovadnem društvu Partizan Brežice, iz katerega se je oktobra 1955 odcepila kot NK Brežice. Brežice so se leta 2002 povezale s Krškim, nekaj let kasneje pa tudi dokončno propadle, tako da je leta 2013 nastal povsem nov klub. Leta 1919 torej ni bil v Brežicah ustanovljen noben klub, še najmanj ta trenutni, letnica pa izhaja iz leta 1959, ko so ob partijskem prazniku poleg 40 let Komunistične partije Jugoslavije proslavili še »40 let športa v Brežicah«.

V Šmartnem ob Paki leta 1928 sploh ni bilo nobenega kluba. Tedaj naj bi po pripovedovanjih zgolj nekdo v kraj prinesel prvo nogometno žogo, medtem je prvi klub nastal šele nekaj let kasneje. Imenoval se je SK Borec, deloval pa ni prav dolgo. Leta 1948 je bilo v Šmartnem ustanovljeno novo Športno društvo Borec, ki pa je bilo podobno kratkega daha, saj se v tekmovanjih zadnjič pojavlja leta 1951. Konec petdesetih je nastala nova nogometna sekcija v okviru TVD Partizan Šmartno, ki se je šele desetletja kasneje formalno osamosvojila kot NK Šmartno. Slednje je propadlo leta 2005, ko je formalno nastalo trenutno športno društvo. NZS Šmartnemu, četudi to nastopa kot Šmartno 1928, kot letnico ustanovitve šteje 2005, Brežicam 2013, Nafti pa 2012.

Nemški klub Troja je v Brežicah deloval od 1922 do 1933

Vse lepo in prav. Tako je tudi treba, boste morda rekli. Toda nato pridemo tudi do povsem drugačnih primerov. Letos je namreč nogometna zveza podelila »plaketo z zlatim vencem za 100 let delovanja« nogometnim klubom Domžale, Kamnik, Kočevje, Koper, Šoštanj in Žalec. Čudovito! Ti klubi so bili pridni, niso propadali, niso goljufali in si za razliko od prej omenjenih treh niso prisvajali tujih letnic, zato si te plakete povsem zaslužijo. No, ni čisto tako. Za te klube se verjetno zgolj ni dalo nikomur preveriti zgodovine, nagrade pa so dobili, kot se temu reče, na lepe oči.

V Kamniku je leta 1920 obstajal Sportni klub Kamnik, ki pa tedaj ni gojil nogometa, temveč druge športe, zlasti zimske, prav tako pa ni bil ustanovljen leta 1920, temveč že leta 1913. Nogometno sekcijo so v SK Kamnik ustanovili šele leta 1930, klub pa je bil kot večina ostalih z vojno razpuščen. V času nacistične okupacije je v Kamniku nastal povsem nov klub SG Stein, ki seveda ni imel nobene povezave s prejšnjim, po vojni pa je nastalo spet povsem novo Fizkulturno društvo Kamnik. S portoroškimi sklepi je Kamnik propadel, za nosilca selekcij v mestu pa je bil določen dupliški Stol Virtus. Sedanji NK Kamnik je bil formalno ustanovljen leta 1978.

Disk Domžale leta 1924

Podobna je tudi zgodba v Domžalah. Leta 1920 je bil tam resda ustanovljen SK Disk (sprva je bila to kratica za Domžalski internacionalni sportni klub), ki se je kasneje združil s SK Domžale, a je bil z vojno ta klub ukinjen. Med njo je deloval nov klub SG Domschale, po njej pa je nastalo spet novo Fizkulturno društvo Domžale, ki se je leta 1949 preimenovalo v Športno društvo Slavija. No, Slavija je že dve leti kasneje izstopila iz lige, hkrati pa je nastal nov klub NK Domžale. Tudi v Domžalah je s portoroškimi sklepi prišlo do reorganizacije, tako da je bil trenutni klub formalno ustanovljen šele leta 1977.

V Kočevju je leta 1920 nastal delavski klub SK Svoboda, ki je obstajal le krajši čas, leta 1934 pa je nastal nov meščanski Sportni klub Kočevje. V istem času je v mestu deloval tudi nemški Rapid, z vojno pa sta bila oba razpuščena, saj so okupatorji iz mesta ironično izgnali tudi Nemce. Po drugi svetovni vojni je v Kočevju obstajalo cel kup klubov, ki so propadali, nastajali in se združevali, sprva Fizkulturno društvo Bračič, nato pa še Svoboda, Odred, Rudar in Partizan. Zadnja dva sta se leta 1960 združila v NK Kočevje. Pod imenom Gaj Kočevje je klub leta 1993 dosegel največji uspeh v zgodovini z uvrstitvijo v prvo ligo, a so se v vodstvu že tedaj zavedali, da se zahtevno tekmovanje verjetno ne bo končalo najbolje, zato so že kmalu po začetku sezone ustanovili nov klub. In res, Gaj Kočevje je po koncu sezone »bankrotiral«, novi NK Kočevje pa je nadaljeval s tekmovanji v najnižjih ligah.

Veslaški klub Libertas, ustanovljen 1888

V Kopru je leta 1920 nastal Circolo Sportivo Capodistria, ki je bil, kot že samo ime pove, seveda italijanski klub. S sezono 1922/23 se je skupaj z ostalimi klubi iz regije vključil v italijanska ligaška tekmovanja, leta 1927 pa se je prebarval in preimenoval v Unione Sportiva Capodistriana. Za Capodistriano se po sezoni 1930/31 izgubi vsaka sled, koprski nogomet pa se je nekaj let kasneje začel igrati v okviru C. C. Libertas, veslaškega kluba ustanovljenega leta 1888, ki seveda ni imel nobene povezave s Capodistriano. Po vojni je bila slednja za kratek čas obnovljena, a so jo z oblastnim odlokom ukinili 27. junija 1946. Koprski komunisti so nato ustanovili povsem novo Športno društvo (Societa Sportiva) Aurora, ki se je leta 1955 združilo z Meduzo. Tedaj je nastal NK Koper, ki je leta 2001 naredil »by-pass« in se preoblikoval v FC Koper.

V Šoštanju so leta 1920 ustanovili nemški (!) Sportverein Šoštanj, ki se je spomladi 1926 preimenoval v SK Šoštanj. Kot številni drugi je bil tudi ta klub z vojno in okupacijo razpuščen. Leta 1947 je nastalo novo Sindikalno fizkulturno društvo Usnjar, iz katerega se je čez nekaj let odcepil NK Usnjar, ki je zdržal do leta 1958, ko ga je nadomestila nogometna sekcija TVD Partizan. Kot smo videli že zgoraj, je bilo igranje nogometa v okviru telovadnega društva dokaj običajno v manjših krajih, a praktično nikjer ni trajalo tako dolgo kot v Šoštanju. Šoštanjski Partizan se je po osamosvojitvi preoblikoval v ŠD Šoštanj, NK Usnjar pa so nato uradno registrirali šele leta 1996. Usnjar se je leta 2004, ko bi sicer moral napredovati v drugo ligo, znašel v hudih finančnih težavah, tako da so tedaj napravili by-pass in ustanovili NK Šoštanj. Načrt pa ni povsem in uspel in novi klub je moral prihodnjo sezoni začeti v najnižji ligi.

V teh pogojih je povsem aburdno, da se strogo formalno-pravno obravnava nekatere klube kot denimo Muro, Triglav, Hermes, pa konec koncev tudi Olimpijo, medtem se drugim priznava zgodovino na podlagi pravljic in tega, kako naj bi neki Joža v kraj prinesel prvo žogo ali pa kako so vaški fantje brcali krpe med lokalno cerkvijo in gostilno.

Še večje luknje so v zgodovini Žalca, saj po dostopnih podatkih tam leta 1920 sploh ni nastal noben klub, Sportni klub Žalec pa je bil ustanovljen šele kakih deset let kasneje. Ne samo, da za slednjega ni znan točen datum ustanovitve, znano ni niti leto. Kakorkoli, po vojni je krajši čas obstajalo novo Fizkulturno društvo Hmeljar, ki je zdržalo le do leta 1948, v začetku petdesetih pa se tudi tu pojavi nogometna sekcija v okviru TVD Partizan. Partizan Žalec je v tej obliki (pod sponzorskim imenom Hmezad) nastopal tudi še v letih po osamosvojitvi, dokler ni v sezoni 1994/95 izstopil iz tretje lige. Trenutni NK Žalec je bil nato ustanovljen konec leta 1997.

S tem tudi zaključujem pregled klubov, ki so letos dobili plakete z zlatimi venci za svojih »100 let delovanja«. Da se ne bomo narobe razumeli, prav nič nimam proti nobenemu izmed zgoraj omenjenih klubov. Nasprotno, nekateri med njimi so mi celo zelo simpatični. A realno je pač treba opozoriti, da praktično nobeden od njih ne premore kontinuiranega igranja nogometa brez večletnih lukenj, ukinjanj, razpustitev, propadov in kasnejšega ustanavljanja novih klubov, ponekod pa leta, ko naj bi nastali, sploh ni bilo nobenega športnega subjekta. V teh pogojih je povsem aburdno, da se strogo formalno-pravno obravnava nekatere klube kot denimo Muro, Triglav, Hermes, pa konec koncev tudi Olimpijo, medtem se drugim priznava zgodovino na podlagi pravljic in tega, kako naj bi neki Joža v kraj prinesel prvo žogo ali pa kako so vaški fantje brcali krpe med lokalno cerkvijo in gostilno.

In tako smo spet pri dvojnih merilih. Letnice in plakete enostavno ne morejo imeti prave vrednosti, dokler se bodo podeljevale na takšen na način. Če nekaj velja za Nafto, Brežice, Šmartno, Muro in Olimpijo, mora tudi za Žalec in Šoštanj. Oziroma obratno, kar se priznava nekaterim, naj se prizna vsem. »Kad je već bal, nek bude maskenbal,« kot bi rekli kolegi iz Ulj… ehm iz Istre.

Login

Dobrodošli!

Tole je kratek pozdrav
Join Typer
Registration is closed.