Prvič objavljeno na nkolimpija.com 12. julija 2002

Pogovarjal se je Sašo Ambrož

Nenad Protega je Ljubljančan in otrok Slovana, najproduktivnejšega kluba v osemdesetih, ki nam je dal okostje reprezentance in mnogo generacij Olimpijnega moštva, njegovi ‘sinovi’ pa igrajo (so igrali) po vsem svetu. Nenad je prvi igralec v zgodovini SNL, ki je osvojil pet zaporednih naslovov državnega prvaka. Štiri z Olimpijo in enega z Gorico, hkrati pa je še diplomiral na Fakulteti za družbene vede. Vztrajen, delaven, izobražen, borben, premišljen, resen, predan nogometu, domačin. Kdo ga ne bi rad videl v svoji sredini? V dolgoletni prvoligaški karieri je v vsakem klubu ostal vsaj tri leta, povsod pustil svoj pečat, odgaral svoje in ohranil odnose na nivoju, da mu nikjer niso vrata zaprta. Pogovarjala sva se tik pred novo sezono.

Nenad, kako si začel svojo športno pot?

Že od malih nog sem brcal z očetom, ki je bil tudi nogometaš v mlajših selekcijah splitskega Hajduka. Trenirati sem začel na Slovanu, mislim, da je bil moj prvi trener Brane Elsner ml., kasneje pa potem Tarbuk, Borenović, Mendaš, pa pri mladincih legendarni Franjo Frančeškin. Pri članih sem začel pri Filipu Mendašu, ki me je kasneje leta 1991 tudi pripeljal na Olimpijo. Tam sem preživel štiri leta in kot vemo, smo takrat osvojili štiri zaporedne naslove državnega prvaka.

Kako je bilo takrat igrati?

To so bili lepi časi, čeprav za mene ni bilo vedno rožnato. Kljub vsemu sem imel kar veliko problemov.

Vse, kar sem dosegel, sem moral doseči z dobrimi igrami in delom na treningu. Niti pikica mi ni bila podarjena.

Zakaj?

Bil sem mlad igralec, nisem pa imel nekoga za sabo, ki bi me forsiral. Vse, kar sem dosegel, sem moral doseči z dobrimi igrami in delom na treningu. Niti pikica mi ni bila podarjena. Skozi leta se je po malem v meni nabiralo in takrat sem se odločil, da bom odšel. Izbral sem Gorico in mislim, da sem s tem naredil pravo potezo. Takoj prvo leto smo postali prvaki, takrat se je tudi začela pot Olimpije navzdol. Ne vem, taka je očitno bila usoda. Po treh letih v Gorici, moram reči, da prekrasnih, sem odšel še za štiri leta v Domžale. Mislim, da sem tudi tukaj dal svoj delež, ki ni bil majhen. Nisem pristaš velikih selitev. Po zadnji sezoni, ko smo izpadli v drugo ligo, sem nekako izgubil motiv za igranje. V tem prostoru sem že 12, 13 let in bi moral imeti za nadaljevanje kariere nek res velik motiv.

Zdaj si športni direktor v Domžalah.

Ja, odločil sem se, da bom kariero zaenkrat zaključil, če pa bo to definitivno, pa bomo še videli v naslednjih letih ali letu. Zdaj vidim nove izzive in nove motive.

Olimpija 1994/95, zadnja sezona Nenada Protege v zelenem dresu. Sedi v spodnji vrsti, drugi z leve, med Sandijem Knavsom in Klitonom Bozgom.

Torej puščaš še en majhen odstotek možnosti, da se vrneš na igrišče?

Puščam, zato ker sem fizično sposoben in tudi poškodba, ki sem jo imel v zadnjem letu, je že pozabljena.

Za kaj je šlo?

Imel sem hudo vnetje v peti, lahko bi rekel, da neozdravljivo. Bil sem na zdravljenju pri znanem specialistu v Baslu v Švici, ki je operiral tudi Janico Kostelić. To je pravzaprav kar pogosta poškodba, a je zelo nedefinirana in precej različna od nogometaša do nogometaša. Doba ozdravitve variira od dveh, treh mesecev pa vse do dveh ali celo treh let.

Kako je z rekreacijo?

Zjutraj občasno še treniram s prvim moštvom in problemov več ni. Omenim naj, da mi je bila v klubu ponujena dvojna funkcija, da bi poleg opravljanja funkcije športnega direktorja še igral, vendar sem to možnost zavrnil. Mislim, da to ne gre skupaj.

Kaj počneš v prostem času?

Trenutno ga je zelo malo. Zaplaval sem v nove vode, uredili bomo stvari v klubu, sestaviti moramo novo ekipo in to me zaposluje od jutra do večera. Upam, da si bom v kratkem lahko privoščil dopust. Že dolgo nisem bil julija ali avgusta na dopustu in sem že kar pozabil, kako je. To bo nekaj novega tudi zame.

Nenad Protega 1991/92

Kaj pa drugi športi?

Morda kdaj kakšen fitnes zase, upam pa, da bo tega več, ko bo več tudi prostega časa. Moram ostati aktiven. Bolj redno bom začel igrati tenis.

Kako je z družinskim življenjem?

Imam sina, ki je star 1 leto in pol in prosti čas v večini poizkušam posvetiti družini.

Ti si zanimiv primer, kako združiti šolanje in profesionalni nogomet.

Ja, končal sem srednjo računalniško šolo in potem najprej poizkusil študirati matematiko. Videl sem, da je manj predavanj kot drugje in sklepal, da bom to uspešno združil z igranjem nogometa. Pa je bil to vseeno pretežak zalogaj. Zato sem se odločil za študij na Fakulteti za družbene vede in mislim, da mi je lepo šlo. Diplomiral sem v petih letih. To je hitreje kot nekateri, ki samo študirajo (smeh). Za diplomsko nalogo sem bil nagrajen z nagrado sklada Roka Petroviča.

Torej te zanima internet?

Glede na to, da imam srednjo računalniško šolo, bi me moral morda bolj zanimati, pa me ne preveč. Če že kaj moram pogledati, ga uporabim. Pa ne več, kot je potrebno.

V zadnjih treh, štirih letih sem bil vedno v kontaktih z Olimpijo, ki pa se zaradi raznoraznih razlogov niso realizirali. To niso bili finančni razlogi.

Kako Nenad Protega vidi Olimpijo?

V zadnjih treh, štirih letih sem bil vedno v kontaktih z Olimpijo, ki pa se zaradi raznoraznih razlogov niso realizirali. To niso bili finančni razlogi. Mislim, da so v ali ob klubu še vedno nekateri ljudje, ki me tam ne vidijo radi. Ampak se s tem ne obremenjujem. Nekoč, ko se bo situacija uredila, bo tudi to drugače.

In bo tudi možnost, da se vrneš k zeleno-belim?

Normalno. Olimpija je le klub, je ime, ki pa ga je potrebno postaviti nazaj na čvrste note. Vrata puščam odprta, vendar pa sem prevzel funkcijo, ki ni kratkoročne narave. Če bo šlo vse tako, kot je potrebno, bom v naslednjem obdobju v Domžalah.

Kako zastavljaš delo v klubu?

Težko zdaj govorim o tem, saj sem komaj dobro začel. V Sloveniji pa je to dokaj zoprna zadeva. Z nekim pametnim razmišljanjem, ne z velikim razsipništvom se tudi tukaj stvari dajo urediti. Predvsem je treba najti način komuniciranja z okolico in jih pritegniti h klubu. Morajo pomagati in ne škodovati, kar je v Sloveniji pogost pojav. Precej so krivi tudi klubi, ki se jim včasih to ne zdi pomembno. Včasih pa je tudi težko vzpostaviti pristen stik. Verjetno se bom s tem še srečal v zelo kratkem času in bom takrat lažje ocenjeval.

Nenad Protega v boju z Muhamedom Čosićem, Svoboda-Olimpija 0-4, 2.5.1993

Kako gledaš na delo z mladimi?

Prva ekipa mora biti ogledalo kluba, pri tem pa se ne sme zanemariti mladinskega pogona. Kvaliteta dela bi morala biti v mlajših selekcijah na enako visokem nivoju kot v članski ekipi. Mladinske in kadetske ekipe bi morale igrati po istem sistemu kot članska ekipa, s tem pa bi bil lažji tudi prehod iz mladincev k članom, ki je pri nas zelo velik problem.

Ali zato prihaja do osipa oziroma stagnacije pri tem prehodu?

Mislim, da so prve ekipe premalo povezane z mlajšimi že v fazi sodelovanja med trenerji. Ponavljam: sistem igranja pri kadetih in mladincih bi se moral prilagajati članom. Konec koncev bodo mladi fantje prišli v člansko selekcijo in bo za njih in za klub boljše, če bo ta prehod čim lažji. Klub bi moral gojiti svojo prepoznavno igro. Bolj se fantje približujejo članom, bolj mora biti njihova igra podobna igri članov. Pri mlajših selekcijah je seveda potrebno pustiti več svobode, da se fantje veselijo igre. Pri kadetih pa mora biti  to že resno, da ne govorim o mladincih. Tako bomo tudi v Domžalah gradili v naslednjih letih.

Kaj je boljše, tehnika ali kondicija?

Kombinacija, čeprav se ves šport razvija v smeri fizične pripravljenosti. Vedno bolj je pomembna fizična moč, vedno več je dvobojev. Najbolj cenjeni so igralci, ki so po konstituciji močni in tehnično ‘podkovani’.

Nenad Protega (skrajno levo) in sodnik Štefan Tivold opazujeta skok Ermina Šiljaka, ki je odločil derbi v Ljudskem vrtu, Maribor-Olimpija 0-2, 5.3.1995

Kaj pričakuješ od letošnje sezone, najprej v Domžalah?

Sklepam, da Domžale niso favorit v drugi ligi. Moramo biti konkurenčni v borbi za vrh in preboj v prvo ligo, a bo imelo veliko ekip takšne cilje. In nekatere imajo bolj zveneča imena. Imam zaupanje v naše igralce in v trenerja Slavišo Stojanovića. Gre za mladega trenerja, ki ima vizijo in uživa spoštovanje pri igralcih. To je zelo pomembno.

Olimpija?

Težko je reči. Mislim, da Oblak še išče ekipo. Želel bi si, da najde pravo kombinacijo, ki bo uspešna, če pa se bo to zgodilo, pa bomo v kratkem videli. Igralski kader pa verjetno bo imel. Olimpija mora biti v vrhu. V zadnjih letih sem dostikrat opazil izjave v stilu ‘Borba za Evropo’, ‘Boj za drugo mesto’. To ne sme biti cilj Olimpije, Olimpija mora vsako leto iti na osvojitev naslova prvaka. Dokler to ne bo tako zastavljeno, tudi napredka ne bo. Vse drugo je samo ‘alibi igra’, ki nikamor ne vodi.

Ostali?

Mislim, da bo predvsem zaradi zadnjih let spet prvi favorit za naslov prvaka Maribor. Po vsem, kar je v zadnjih letih naredil, je to popolnoma realno. Vsako leto izskoči še kakšna ekipa, ki lahko preseneti. Že nekaj let se govori o perspektivni celjski ekipi, mogoče zdaj res prihaja njihov čas. Lahko tudi, da je to njihova zadnja priložnost, da pokažejo, da so resna ekipa, saj se je vedno o njih govorilo kot o igralcih prihodnosti, tega pa na terenu še niso pokazali. Tu je še Koper, ki ima v tem trenutku zelo močno zasedbo z velikimi ambicijami, tudi finančno in če bodo dobro štartali, bodo nevarni. V obratnem primeru znajo imeti velike probleme, tudi zaradi pritiskov publike in javnosti.

Še zadnje vprašanje. Kaj bi v prvi slovenski ligi ob svojem času naredila selekcija igralcev iz t.im. ljubljanskega nogometnega bazena – Štepanjskega naselja? Mislim na trenutek, ko ste še vsi resno in redno igrali. Naj spomnim: Pejković, Milinović, Knavs, Hadžić, Židan, Kosić in drugi. Pa seveda Protega.

Če bi se zbrali sedaj, ne bi bili verjetno nič posebnega. Če pa bi vzeli v pravem trenutku, malce imaginarno, te igralce, pa še kakšnega soseda s Slovana (Cimirotić, Čeh, Udovič …), bi bili z dobrim trenerjem v normalnih, resnih pogojih gladko prvi.

Login

Dobrodošli!

Tole je kratek pozdrav
Join Typer
Registration is closed.