Prvič objavljeno v Jutru 22. aprila 1931
V ponedeljek zvečer se je moštvo Primorja vrnilo iz Sofije v Ljubljano. V naslednjem objavljamo podrobnosti o odigranih tekmah.
V petek 17. t. m. je ekspedicija Primorja z dopoldanskim brzovlakom prispela v Sofijo. Že spontani sprejem na sofijskem kolodvoru je dal slutiti, da so ljubljanski sportniki dokaj eksotični gostje v bolgarski prestolnici. In res so bili Ljubljančani ves čas svojega bivanja v Sofiji deležni na vsakem svojem koraku posebne pažnje. Kolikor s strani sofijskega občinstva in članov SK Levsky, toliko s strani naše kolonije z našim poslanikom g. Vukčevićem na čelu, so se vsi trudili, da bi bivanje v Sofiji ostalo ljubljanskim sportnikom v prijetnem spominu.
V soboto je Primorje nastopilo proti Levskemu. Po obojestranski izročitvi darov in po slikanju se je pričela igra. Na tujem trdem terenu in pred tujo publiko moštvo Primorja, ki je bilo od težkih tekem v Beogradu in po zelo napornem potovanju preko 2000 km utrujeno, ni moglo niti proti oslabljenemu moštvu Levskega, od katerega je drugi dan moralo nastopiti nekaj igračev v bolgarski reprezentanci, zaigrati tako, kakor bi moglo in moralo.
Primorje je začelo energično. Že v četrti minuti zabije Šenica z lepim strelom prvi in edini gol Primorja. V 15. minuti je igra že popolnoma razvita. Lepe poteze sledijo druga drugi. Občinstvo je glasno in odobrava s ploskanjem vsako lepo akcijo. Do 30. minute je Primorje v lahki premoči, toda vse poskuse Primorja povišati rezultat onemogočuje izvrstni vratar Vatev, ki je že 12-krat z velikim uspehom branil vrata bolgarskega nacionalnega moštva. Proti koncu polčasa so Bolgari v lahki premoči. Njihove energične napade zaustavlja izvrstna bekovska linija Primorja. V zadnji minuti uspe Bolgarom, da po desni zvezi izenačijo.
V drugem polčasu nastopita moštvi nekoliko izpremenjeni. Mesto Šenice nastopi pri Primorju Erman, a mesto Lojzeta Sočan. Tudi Bolgari so nastopili z dvema novima igračema. Že v prvih minutah se opaža utrujenost mladih igračev Primorja, kar onemogoča vsak uspeh. Sredina igre pripada zopet Bolgarom, ki zabijejo v 22., 29. in 44. minuti tri srečne gole. Priznati se mora, da so bili streli Bolgarov močni in ostri, toda vratar Primorja bi lahko ubranil vsaj tri. Njegove pogreške, ki so imele tako usodepolni vpliv na rezultat prvega dne, so vredne graje. Mogoče mu je angina, od katere je ozdravel šele pred tednom, odvzela potrebno mirnost. Tudi napadalni kvintet Primorja ima nekaj krivde na tem rezultatu. Kot olajševalna okolnost bi se mogoče lahko upoštevala velika utrujenost.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Levsky: Vatev – Nikolov, Petrinov – Bušev, Dimitrov (Lozanov), Gjorgijev – Trnev, Patarev, Kyrov, Siklunov, Angelov (Pančev).
Primorje: Korče – Svetic, Hassl – Zemljak (Pišek), Slamič, Jug II. – Jug I., Slapar, Šenica (Erman), Jež, Lojze (Sočan).
Občinstva okoli 4.500. Sodnik g. Rusev zelo dober in objektiven.
Veliki interes, ki je vladal za drugo tekmo, najbolj dokazuje dejstvo, da Primorje niti s svojo ne preveč dobro igro prvega dne ni izgubilo simpatije občinstva. Okoli 10.000 ljudi je prisostvovalo lepi in napeti tekmi drugega dne. Bolgari so nastopili z drugo postavo, v kateri je gostovalo nekaj drugih igračev. Primorje je bilo v postavi: Korče – Svetic, Hassl (Ju I.) – Zemljak, Slamič, Jug II. – Erman, Slapar, Šenica, Sočan, Jug I (Jež).
Primorje je bilo kakor prerojeno. Na vsaki potezi se je opazila čvrsta volja, da se popravi poraz prejšnjega dne. Bolgari so bili zaradi starta Primorja zelo iznenadeni in le s težko muko ohrani njihova obramba ravnotežje. Čeprav igra Primorje proti solncu, prevladuje na terenu. Dve bombi Ermana in Šenice končata na drogu. Sploh je bilo Primorje boljše in homogenejše moštvo kot domače.
Napadalni kvintet Primorja pa je imel strahoviti respekt pred izvrstnim vratarjem Vatevom, ki je lovil Ermanove strele kakor jabolka.
Sporadični napadi Bolgarov so v drugem polčasu postali še bolj redki, a Primorje je valilo napad za napadom proti golu Levskega, toda brez rezultata. Napad Jež, Sočan, Šenica, Slapar, Erman je ves čas igre, zlasti v drugem polčasu predvedel redko lepo tehnično dovršeno igro do kazenskega prostora. Napadalni kvintet Primorja pa je imel strahoviti respekt pred izvrstnim vratarjem Vatevom, ki je lovil Ermanove strele kakor jabolka.
Rezultat bi ostal neodločen, ako ne bi bilo v 31. min. baš v času največje premoči Primorja levo krilo Bolgarov izrabilo preveliko oddaljenost Svetica, prodrlo in mimo Korčeta, ki je zapustil gol, plasiralo v mrežo. Tako so Bolgari docela nezasluženo odločili tekmo v svojo korist, čeprav je imelo Primorje 75% od igre. Mladim igračem, ki so nastopili v Primorju, je v odločilnih trenutkih vedno manjkalo potrebne sile za strele na gol. A izvrstni »gorostas« Vatev je z mnogo sreče ubranil že sigurne gole.
Poudarjati se mora, da je bila igra primorjaške krilske vrste v postavi Zemljak, Slamič, Jug II. najboljša v tem letu. Sploh je bilo Primorje v nedeljo mnogo boljše in je igralo lepše nego nedavno v Ljubljani proti prvaku Mariboru. Vse je funkcioniralo kakor pri stroju. Ako bi imeli streli malo več sreče ali da ni bilo Vateva v golu, bi črno-beli slavili na sofijskem terenu svojo dosedaj najlepšo zmago. Masa ljudi je spontano priznavala igro Primorja, zlasti po tekmi, ko je ljubljanske igrače odnesla z igrišča in jih prosila za katerikoli spomin, vsaj za avtogram.
Spremljano od velike množice simpatizerjev in klubašev Levskega je ljubljansko Primorje isti večer zapustilo bolgarsko prestolnico.
