Prvič objavljeno v športnem tedniku Polet, 6. marca 1949
Jugoslovanske nogometne ekipe so imele v preteklem letu velike uspehe. Že samo bilanca mednarodnih dvobojev zgovorno priča, da se je naš nogometni šport povzdignil do najvišje evropske kvalitete. Od 89 mednarodnih dvobojev je bilo 58 dobljenih, 15 igrano neodločeno in 16 izgubljeno; razmerje golov pa je 195 : 114 v korist naših enajstoric.
Prav tako se ne sme pozabiti, da so naši predstavniki na nogometnem turnirju na Olimpiadi izmed 20 udeležencev osvojili drugo mesto1. Ta uspeh ne zmanjšuje niti dejstvo, da na turnirju niso sodelovale nogometne reprezentance Madžarske in Italije in profesionalna ekipa Anglije2. Naš napredek v nogometu je priznal ves športni tisk izven naših meja.
1Olimpijske igre v Londonu 1948, na katerih pa je sodelovalo 18 nogometnih reprezentanc, ne 20.
2Manjkala je tudi Sovjetska zveza. Jugoslavija je v finalu izgubila proti Švedski s 3:1, bron pa je osvojila Danska z zmago nad amatersko reprezentanco Velike Britanije.
Da bi se naš nogometni šport pravilno razvil tudi v prihodnji sezoni, je najvažnejše, da ugotovimo, v kakšni meri je prav za prav napredoval, kajti pravilna ocena se lahko da samo takrat, kadar vemo rezultate odigranih tekem Kvalitetna vrednost nogometa se ocenjuje s treh vidikov: fizična pripravljenost, stopnje vzpona v tehniki nogometa in stopnje v taktiki igre.
Današnji hitri moderni nogomet zahteva od igralcev maksimalne napore in največjo odločnost v borbi za zmago. Celo najmanjša napaka igralca v moštvu lahko da velike izglede nasprotnemu moštvu za uspeh. Še težja situacija nastane za ono moštvo, v katerem nastane malodušnost, ki se pojavi navadno po prvem prejetem golu, kar zmanjša voljo za nadaljnjo borbenost.
Da bi se vse to preprečilo, je potreben sistematski trening v teku vse sezone. Ne moremo trditi, da naša moštva v pretekli sezoni niso dovolj pripravila svoje igralce za vsako tekmo. Opažalo pa se je često, da niso imeli dovolj fizične kondicije. Šele proti koncu nogometne sezone je večina naših moštev prišla v polno formo. O tem pričajo odlični rezultati, doseženi na mednarodnih tekmah in zelo dobre medsebojne igre proti koncu sezone.
Med našimi moštvi se v tehniki igre v pretekli sezoni kljub precejšnjemu napredku niso zapazile kakšne posebne novosti. Udarci napadalnih igralcev še vedno niso dovolj izdelani. Vsi igralci še vedno ne obvladajo razne oblike umirjevanja žoge, zlasti umirjevanja žoge v premikanju, kar je najbolj važno v hitri igri. Udarci z glavo so bili prav tako slabi. Iz tega sledi, da trening ni bil sistematično izveden ter ni bil najden način, s katerim bi naši nogometaši do popolnosti obvladovali tehniko igre.
Večina naših moštev je v pogledu taktike in sistema igre osvojila sistem »treh branilcev«, sistem, ki se igra po vsej Evropi, razen v Avstriji in Češkoslovaški. Nekatera najboljša jugoslovanska moštva so ta sistem z raznimi variantami nekoliko izpremenila z izmenjavo mest igralcev v napadu. Namesto pa, da bi se moštva trudila, da v igro vnesejo vedno nekaj novega, z ozirom na situacijo nasprotnika in da bi bila njihova aktivnost nepričakovana, nenadna, je postal ta sistem šablonski.
Izmenjave mest ne smejo postati neorganizirane, tako da preidejo v brezglavo tekanje, temveč morajo biti naprej določene s predhodno pripravo. Nekatera naša moštva ne obvladajo niti forme igre, tako da za njih predstavlja ta sistem še velik problem. Vendar bi lahko strokovnjaki z izpolnjevanjem in čitanjem literature, posebno sovjetske, ki je vodeča v tem pogledu na kontinentu, odstranili te nadostatke in tako odprli pot k še večjemu napredovanju in izpopolnjevanju sistema igre.
Ocenjujoč kvaliteto našega nogometa v preteklem letu lahko rečemo, da kljub številnim dobrim rezultatom, ki so jih naša društva dosegla v dvobojih z inozemci, naš nogomet še ni dosegel one višine, katero bi lahko dosegel z ozirom na objektivne pogoje. Nekoliko odličnih tekem na koncu lanske sezone vliva nado, da bo v 1949. letu naš nogomet dosegel v kvaliteti še višjo stopnjo.
Da bi se v letošnjem letu še bolj ojačal naš nogometni šport, je naloga vseh nogometnih organizacij in njihovih strokovnih kadrov, da preidejo na sistematsko delo, zasnovano na znanstveni podlagi. Nesistematsko delo se je doslej odražalo v tem, da so naše vodilne enajstorice prišle v polno formo šele proti koncu nogometne sezone.
Velika napaka je tudi to, da so imeli naši igralci vodilnih moštev takoj po najbolj naporni sezoni pasiven odmor. Na ta način so igralci izgubili formo in vsa ona svojstva, ki so jih pridobili v teku cele sezone. Naloga je prav v tem, da igralci v tej prehodni fazi s telesnim vežbanjem in dopolnilnimi športi še bolj razvijejo svoje psihofizične lastnosti.
Končna naloga je, da se v letošnji sezoni prične ustvarjati jugoslovanska šola nogometa, prav tako kot je nastala sovjetska šola, ki je ena najboljših v Evropi.
