Polet, november 1945
Gotovo je nogomet med vsemi športi najbolj razširjen in priljubljen. Tekme so gledalcem nepozabni trenutki z zelenega polja. Ravno na nogometnih tekmah opažamo, kako se ljubitelji nogometa razvnamejo in kažejo svoja razpoloženja. Živo so nam ostale v spominu vse tiste nogometne tekme, ki niso nudile samo nepozabnih trenutkov, ampak so dokazale, da je lepa, tehnično dovršena igra velikega pomena v telesni vzgoji. Vendar pa se nam ob lepoti nogometnih tekem nehote vrine misel, da je bil prav nogomet največkrat vzrok različnih razprtij in upravičene jeze, ki jo je povzročala nediscipliniranost igralcev, ali pa vodstvo, ki je vse premalo pazilo na pravilen razvoj te tako priljubljene igre.
Kakor je nogomet po eni strani ugodje za igralce in gledalce, tako nam surova ali pa malomarna in mlačna igra jemlje veselje do tekme. Zdaj, ko opažamo zastoj v marsikaterem športu, kar je zaradi vojne povsem razumljivo, moramo uvideti, da ni bilo prizanešeno tudi našemu nogometu. Z velikim veseljem pa opažamo, da so se znova navdušili za nogomet številni mladinci, ki bodo ob pravilnem vodstvu in vzgoji prav kmalu dosegli dobre uspehe.
Nogometaš se mora zavedati, da ni nogometna vaja le vaja z žogo, temveč je osnova pravilnega urjenja redna telovadba.
Nogomet je narodna igra in je med najpomembnejšimi športi povsod po svetu. Seveda tudi Slovenci nočemo biti zadnji, toda vzgojiti hočemo nogometu naraščaj, tako da ne bo stremel po tekmah in zmagah, temveč da mu bo nogomet predvsem sredstvo za telesno okrepitev. Nujno je torej, da vodstvo poskrbi predvsem za disciplino med nogometaši, potem za redno udeleževanje pravilno usmerjenih vadb, posebno pred javnimi nastopi – in kar je najvažnejše, da vodstvo nadzoruje vsakega posameznika. Nogometaš se mora zavedati, da ni nogometna vaja le vaja z žogo, temveč je osnova pravilnega urjenja redna telovadba. Ko že govorimo od telovadbi (o gimnastiki namreč), se nehote vprašujemo, zakaj se tudi nogometaši tako odtegujejo telovadbi? Najbrž le radi napačnega pojmovanja pravilnega urjenja in pa zaradi pomanjkljive discipline.
Ko ustvarjamo nove temelje v telesni vzgoji, je treba znova poudariti, da bomo dosegli tako v nogometu kot v vseh ostalih športnih strokah, uspehe le z večjo resnostjo in brezpogojno disciplino. Kaj je disciplina, pa mora vedeti ne samo vsak športnik, temveč tudi vodstvo in nadalje vsa športna javnost. Brez dvoma zelo moti igralce, ki so disciplinirani, pa jih občinstvo vznemirja s svojim netovariškim vzklikanjem in vedenjem. Prav gotovo bodo prav disciplinirani igralci dokazali, kakšni so vzroki, da se nekdanji naš nogomet nikakor ni mogel povzpeti.
Spominjamo se dobe, ko so si razni klubi pridobili prve nogometne vaditelje iz tujine. Vsi ti vaditelji, ki so bili gotovo strokovnjaki, so začeli ne z žogo in tistim nabijanjem žoge v vrata, ki je bilo skoraj edina vadba večine naših moštev, temveč s posebnimi telovadnimi vajami, s tekom, skoki; žoga pa je počivala. Igralci niso razumeli, čemu telovadba, hoteli so igrati le dober nogomet in vaditelj naj bi jih naučil. Izostajali so od vaj in so prihajali le tedaj na igrišče, ko je bila na vrsti žoga. Na ta način ni moglo biti uspeha, nekateri marljivi igralci so napredovali, večina pa je s svojimi pomanjkljivostmi ovirala celokupno moštvo – in ob prvi pomembnejši tekmi se je pokazalo, da smo kljub dobro plačanemu tujemu vaditelju, ostali tam ko prej, ker ni bilo potrebne discipline in ne razumevanja za načrtno delo. Zdaj je vam razumljivo, da je edina pot na nogometna igrišča le skozi telovadnico in če bomo tako pridobivali naraščaj za nogomet, se moštvom ne bo treba vračati s koši golov s terena, temveč bodo tudi takrat, ko jim ne bo dana zmaga, pokazali lep nogomet.
M.
