Rečan Mladen Mustać ni pustil prav globokih sledov v Olimpiji. Član kluba je bil samo v spomladanskem delu sezone 1975/76, ko je odigral dve tekmi: proti Vojvodini in proti Vardarju. Kljub temu pa je pričujoči članek iz Tempa zanimiv vpogled v življenje nogometašev v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je bila jugoslovanska liga ena najboljših v Evropi. (MZ)
Prvič objavljeno v reviji Tempo, 31. marca 1976
Mladen Mustać je prišel v Olimpijo, ker verjame v svoje sposobnosti.
Mladen Mustać »Šime«, novopečeni branilec ljubljanske Olimpije, ni prvi Rečan, ki brani barve »zmajčkov«. Trenutno je za Bežigradom tudi Jurišak, pred njima pa so še trije Rečani uspešno nosili dres Olimpije. Najprej je v tistih, zdaj že davnih drugoligaških dneh Olimpije, nadarjeni reški mladinec Benčić – ki ni želel čakati na priložnost v prvi ekipi Rijeke – postal nezamenljiv član prve enajsterice tedanjih ljubljanskih »črno-belih«. Nasledil ga je (od njega starejši!) izvrstni reški napadalec Bruno Veselica in postal prvi strelec Bežigrada. Po njem je za Olimpijo igral tudi reški reprezentančni branilec Anđelo Milevoj.
A to je preteklost. Zdaj je v Ljubljani Šime Mustać. Kaj je tega štiriindvajsetletnega nogometaša, soproga in očeta (odslužil je tudi vojsko) iz Kantride prineslo za Bežigrad?
»Želja po prvoligaških nastopih,« pravi umirjeno in prepričljivo Mustać. »Kot vsi moji tovariši, moja celotna generacija, nogometno rojena na Kantridi, sem si tudi jaz zelo želel te prve lige. V drugi ligi sem bil redno med najboljšimi, v prvi pa se mi je pripetila nesreča. In krivica. Na prvih dveh tekmah sem solidno igral, naredil pa sem tudi – dve napaki. Dve napaki – dva gola! Proglasili so me za izključnega krivca. Tedaj mi je trener Gojko Zec za vedno zaprl vrata prve ekipe. Zakaj? Nikoli nisem izvedel. V resnici sploh ne vem, kaj je Zec iskal v moji igri – samo napake ali tudi tisto, kar sem odigral dobrega.«
Mustać si ni želel biti rezerva brez vsakršnih možnosti, da bi zaigral za prvo moštvo in je izkoristil prvo priložnost – da odide. Brčko. Jedinstvo. Izredne igre, ljubljenec navijačev, najboljši na vseh tekmah (celo strelec!), po anketah nekaterih športnih časopisov drugi najboljši osrednji branilec drugoligaškega »zahoda«.
»Igralsko sem se preporodil! Spet sem začutil sigurnost, samozaupanje, umirjenost.«
In spet nesreča!
»Ne krivega ne dolžnega so me obtožili, da sem hotel prodati tekmo z Osijekom! Brez kakršnih koli dokazov. Bil sem in še vedno sem predvsem globoko ogorčen, razočaran z ljudmi iz uprave, ki so mi želeli umazati ime. Pošteno ime. Neumnosti! Ali smo v nogometu prišli tako daleč, da človek ne sme niti besede spregovoriti z nasprotnim trenerjem ali igralcem? Smo mi nogomaši res gladiatorji in nič več? Poleg tega, če bi želel prodati tekmo, ali bi za to res izbral zadnji večer pred srečanjem in to – pred pričami!? Trener Osiječanov Božidar Kostić je bil eden mojih prvih trenerjev, dolga leta je igral in bil trener na Reki … Vedno sva bila prijatelja.«
Na srečo je tudi to preteklost.
»Živim za spomladanski del prvenstva. Prepričan sem, da bom izkoristil priložnost, če mi jo trener Luštica ponudi. Ne slepim se – konkurenca je huda. Cenim vse nogometaše Olimpije. In klub. Vse je urejeno, vsak ve kaj mora delati. To imam rad, saj sem tudi sam vedno živel športno, disciplinirano. Tudi ko sem bil mladinec, pa pri Rijeki in v Brčkem. Čeprav imam končano srednjo šolo, čeprav imam zagotovljeno službo po nogometni karieri, jaz predvsem ljubim – nogomet. Živim za prvoligaške tekme, za dvoboje z napadalci, ki sem jih kot mladinec – uspešno krotil.«
Trener Luštica in tehnični direktor Šoškić sta zadovoljna z novincem z Reke. Obrambna vrsta Olimpije je okrepljena z dobrim, poštenim mladeničem.
Mustać je kompleten nogometaš. Ima tehniko, okreten je, pravočasno gre v start, ima dober pregled igre (uspešno je igral tudi kot half) in kar je najbolj pomembno – izredno je discipliniran v igri. Pošten v odnosu do nasprotnika (čeprav zna biti oster v startu), pošten v izvrševanju trenerjevih napotkov …
Trener Luštica in tehnični direktor Šoškić sta zadovoljna z novincem z Reke. Obrambna vrsta Olimpije je okrepljena z dobrim, poštenim mladeničem. S 24 leti in 150 prvenstvenimi tekmami v nogah – je pred Mustaćem šele prava nogometna prihodnost. Upajmo, da bo Bežigrad zanj srečnejša nogometna zgodba.
Tudi od Kantride, ki mu je za vedno ostala v srcu.
M. Cvijanović
Iz srbščine prevedel Miha Zupan
