Slovenska nogometna liga je trenutno skupaj z nizozemsko Eredivisie četrta najmlajša liga v Evropi. Povprečna starost vseh nogometašev, ki so v tej sezoni nastopili v Prvi ligi Telemach, je 25,5 let. Mlajše so samo hrvaška (25,2), danska (25,3) in slovaška (25,4) liga. Tudi Bundesliga ni daleč zadaj s 25,6 leti. Na drugi strani spektra pa so grška superliga (28,6 let), ciprska liga (28,5) in turška Super Lig (28,5). Najstarejša od najboljših petih evropskih lig (Anglija, Španija, Italija, Nemčija, Francija) je španska Primera Division (28,0).

Sodeč po teh številkah se pri nas dobro dela z mladimi in ti dobivajo veliko priložnosti. Pa je res tako? V tej sezoni je v slovenski ligi nastopilo 269 nogometašev, od tega 150 slovenskih državljanov in 119 tujcev. Od teh 150 slovenskih igralcev ima vknjižen vsaj en nastop 61 igralcev letnika 2000 ali mlajših. Tukaj so všteti samo igralci, ki so trenutno člani prvoligaških klubov, ne tisti, ki so morda to sezono nastopili v prvi ligi, a so trenutno posojeni v nižje lige.

Luka Vešner Tičić

Igralcev, rojenih leta 2000, torej tistih, ki se še kvalificirajo za reprezentanco U21, čeprav so morda že praznovali 22. rojstni dan, je letos nastopilo 14. Od tega jih redno igra deset: Zabukovnik (Radomlje) in Vešner Tičić (Koper) imata 29 nastopov, Trontelj (Bravo) 27, Zec (Celje) 26, Žugelj (Maribor) 25, Kregar (Radomlje) 24, Kadrić (Aluminij) 23, Bešir (Koper) 19, Matko (Olimpija) in Kurtović (Bravo) pa 12. Stojinović in Rorić (oba Celje) ter Vošnjak in Mittendorfer (oba Koper) igrajo bolj poredko. Poleg tega je Dušan Stojinović samo posojen iz ruskega Himkija.

Glede na to, da naj bi bila slovenska liga razvojna, torej liga, ki je primerna za redno igro in napredek mladih igralcev, je to relativno skromna številka. Pri enaindvajsetih in dvaindvajsetih letih je težko govoriti o zelo mlademu igralcu. Pri teh letih se že vidi, če nogometaš ima, kar je potrebno za profesionalni nogomet. Od 150 slovenskih igralcev v prvi ligi pa kolikor toliko redno nastopa le deseterica. V moštvih, ki se borijo za sam vrh (Maribor, Koper, Olimpija) redno minutažo dobivajo samo štirje igralci letnika 2000: Žugelj, Vešner Tičić, Bešir in zgolj posojeni Matko.

Mark Španring

Zanimivo, da je igralcev letnika 2001 celo več kot njihovih leto dni starejših vrstnikov. V prvi ligi jih je trenutno vsaj en nastop vknjižilo 15. Najbolj standardni so Španring (Bravo) z 29 nastopi, Svetlin (Celje) s 25, Markuš (Domžale) s 24, Pavlović (Olimpija) z 20, Stanković (Tabor) z 18,  Kai Cipot (Mura) s 15 in Mutavčić (Maribor) s 13 nastopi. Nekaj manj priložnosti so dobili Repas (Domžale) z 9 nastopi, Prelec (Olimpija) z 8 in Simić (Koper) s 7. Ostali so dobili le drobtinice: Kurež (Bravo) 5, Maher (Maribor) 3, Burin (Bravo) in Kačinari (Tabor) 2 ter Mihelak (Domžale) 1. (Kurež je sicer jeseni za Olimpijo vknjižil 9 nastopov in jih ima skupaj torej 14, toda pri svojem trenutnem klubu več kot očitno ni v načrtih za prvo enajsterico.)

Letnik 2002 je dokaj skromno zastopan v prvi ligi. Le devet igralcev je vknjižilo nastop. Standardna sta Pečnik (28 nastopov) in Brest (25) pri Aluminiju ter Pogačar (26) pri Radomljah in Sešlar (27) pri Olimpiji. Ostali (Branšteter, Fogec, Seliškar, Kryeziu in Petek) so vknjižili le tu in tam kak nastop.

Marcel Ratnik

Nekoliko presenetljivo je najbolje zastopan letnik 2003 s kar 16 igralci, ki so nastopili vsaj enkrat. Vendar je samo peterica dobila kaj več kot drobtinice. To so Begić (Celje) z 31 nastopi, Tio Cipot (Mura) s 16, Ratnik (Olimpija) s 13, Koderman (Tabor) 10 in Perc (Domžale) 9. Od ostalih ima samo še Kolar (Radomlje) 3 nastope, drugi pa dva ali zgolj enega. To so Vodeb (Bravo), Kompare (Tabor), Koprivc, Ajhmajer in Panić (vsi Celje), Jovičević (Domžale), Tiganj in Cukjati (Koper), Kompan Breznik (Mura) in Gavrić (Olimpija). (Miha Kompan Breznik ima podobno kot Kurež nekaj več nastopov jeseni za Olimpijo, pri Muri pa ga trenutno očitno ne vidijo kot igralca, ki bi bil konkurenčen za prvih enajst.)

Nogometašev letnika 2004 (torej najstnikov, ki v mnogo primerih niso še niti polnoletni) ki so nastopili v tej sezoni v naši prvi ligi, je sedem. Tom Kljun, prebežnik iz Celja, je za Tabor zbral 23 nastopov, Ilenič jih ima 10 za Domžale, Schaubach (Aluminij) in Zulić (Radomlje) pa 4. Enkrat so na zelenice stopili Benotič (Aluminij), Puconja (Bravo) in Štubljar (Domžale).

Če pogledamo igralce rojene med 2000 in 2004, ki so standardni v svojih klubih (20 ali več nastopov), jih ni prav veliko. Med najboljšo četverico so samo štirje.

To je torej teh 61 mladcev, ki so trenutno člani naših prvoligaških klubov. Če pogledamo igralce rojene med 2000 in 2004, ki so standardni v svojih klubih (20 ali več nastopov), jih ni prav veliko. Med najboljšo četverico so samo štirje. Pri vodilnem Mariboru samo Nino Žugelj, pri drugem Kopru Vešner Tičić, pri tretji Olimpiji pa Pavlović in Sešlar. Pri Muri ni nihče dosegel 20 nastopov, najbližje je Kai Cipot s 15.

Je kaj bolje v spodnjem delu razpredelnice? Domžale, ki se tako rade pohvalijo z delom z mladimi, imajo samo enega nogometaša v tej kategoriji, Benjamina Markuša. Bravo ima Trontlja in Španringa. Pri Celju sta to Begić in Svetlin, pri Radomljah Pogačar, pri Taboru Kljun, pri že skoraj odpisanemu Aluminiju pa redno igrajo Kadrić, Pečnik in Brest.

Gašper Pečnik

Je torej povprečna starost naše lige varljiva? Kar se slovenskih nogometašev tiče, očitno je. Pri nas igra tudi zelo veliko število tujih mladih nogometašev, predvsem Hrvatov, toda z njimi si naše reprezentančne selekcije ne morejo kaj prida pomagati. Nasploh je število tujcev v naši ligi izredno visoko. Pri nekaterih klubih, recimo Olimpiji, celo krepko presega število domačih v prvi enajsterici.

Pa poglejmo malo podrobneje.

Tabor ima v tem trenutku pod pogodbo 14 tujcev: Štiri Hrvate, tri Francoze (ki so vsi afriškega porekla), dva igralca iz Slonokoščene obale ter po enega Ganca, Kamerunca, Srba, Italijana in Bosanca (frišno sposojenega nečaka Safeta Sušića). Pri sežanskem prvoligašu so se zelo očitno osredotočili na »afriški trg«. Njihov »poslovni model« temelji na tem, da pripeljejo kolikor toliko obetavnega Afričana, mu dajo minimalno plačo in streho nad glavo ter upajo, da ga bodo kasneje uspeli prodati za dobiček. To je vsekakor ceneje kot vzdrževati kvalitetno nogometno šolo.

Obetavni Svit Sešlar je z Olimpijo podpisal dolgoročno pogodbo

Tudi Olimpija ima 14 tujcev, od tega kar osem Hrvatov. Preostali narodi imajo samo po enega predstavnika: Srbija, BiH, Nizozemska, Portugalska, Gana in Senegal. Mladinska šola Olimpije je že dolgo rak rana kluba. Pod Mandarićem se je vehementno preplačevalo mladce sumljivih kvalitet, ki so jih v klub vozili agenti sumljivih moralnih vrednot. Novi režim v kratkem času ni uspel kaj dosti izboljšati situacije. Ker niso hoteli dajati visokih pogodb najstnikom, je precej igralcev kadetske in mladinske ekipe odšlo drugam. Vodja mladinske šole je po sili razmer postal Jasmin Jerič, ki verjetno ni bil prva izbira za to odgovorno funkcijo. Za ureditev razmer bo potrebno še veliko trdega in načrtnega dela, vprašanje pa je, če tisti, ki odločajo sploh vedo, kako se lotiti sanacije akademije, ki je v razsulu. V zadnjem obdobju je mladinska ekipa sicer dala nekaj igralcev, ki so se uveljavili tudi v prvi ekipi (Pavlović, Sešlar, Ratnik, Ostrc, Kurež) vendar je zanimivo, da niti eden od teh nogometašev ni Ljubljančan. To je posledica tega, da se je igralce vozilo od vsepovsod in tudi drago preplačevalo njihove pogodbe in seveda agentske provizije. Ni šlo za načrtno delo pač pa za kaotično mešetarjenje, ki je po naključju izvrglo nekaj igralcev.

Aluminij ima v tem trenutku pod pogodbo 12 tujcev, od tega rekordnih devet Hrvatov, dva Nigerijca (eden od njiju je rezervni vratar) in enega Srba. Od zunaj se zdi, kot da so brezvestni agenti nametali skupaj kup igralcev, pobrali provizije in klub prepustili njegovi usodi. Pred časom so Kidričani veliko več pozornosti posvečali svoji nogometni šoli, trenutna politika pa se je izkazala za neuspešno, saj jih lahko izpada v drugo ligo reši le še čudež. Njihova nadaljnja usoda je odvisna od glavnega pokrovitelja, tovarne Talum, ki klub drži na prvoligaškem nivoju. V kolikor se bo njihov vložek zmanjšal, v Kidričevem zlepa ne bo več prvoligaškega nogometa.

Grigorij Morozov

Ducat tujcev imajo tudi pri celjskem prvoligašu, ki ga napaja sumljiv ruski kapital. Tudi pri njih je največ Hrvatov (štirje), sicer pa pestro tujsko legijo sestavljajo še Bosanec, Belorus, Moldavec, Rus, Danec, Nizozemec, Švicar in nogometaš iz Slonokoščene obale. Celjski Rusi koncepta mladinskega nogometa sploh ne razumejo. Razumejo samo denar. Iz drugih nogometnih šol so »pokradli« ogromno ne preveč perspektivnih igralcev, ki so jim dali nenormalno visoke pogodbe (kakršne je včasih mladincem in kadetom dajal tudi neprištevni Mandarić). Verjetno je glavni problem njihovega bizarnega projekta, da so se preveč naslonili na zgolj enega nogometnega agenta. Drugi problem je nestabilna politična situacija, ki je nastala zaradi ruske agresije na Ukrajino. Bodo sankcije proti ruskim oligarhom po žepu udarile tudi Maksima Denima, lastnika Bournemoutha, ki je »boter« tega nenavadnega ruskega projekta v mestu ob Savinji? Bo še dolgo trpel Kolotilove skoraj komične neuspehe?

Pravljično dvanajsterico imajo tudi pri Radomljah. Čeprav jim jeseni ni šlo tako slabo, so se Radomljani med zimskim premorom odločili za radikalne spremembe. Povezali so se s hrvaškim velikanom Hajdukom, ki je ostal brez svoje B ekipe in je potreboval klub, kamor bi »deponiral« nekaj svojih odvečnih nogometašev. Zato imajo trenutno v Radomljah kar devet hrvaških nogometašev, druščino pa zaokrožajo še dva Francoza afriškega porekla in Bosanec Guzina. Čeprav predsednik Matjaž Marinšek v medijih rad poudarja, da mladinska šola ostaja temelj kluba, temu žal ni tako. Tudi Radomljani namreč v mladinskih kategorijah v glavnem ponujajo nesmiselno visoke pogodbe ne preveč talentiranim igralcem od drugod, z mukotrpnim šolanjem svojih lastnih nogometašev pa se ne ukvarjajo tako zelo.

Poleg Vešnerja Tičića (ki je otrok Interblocka) in Beširja (ki je otrok ajdovskega Primorja) bodo Koprčani verjetno v bližnji prihodnosti proizvedli več domačih nogometašev in jim dali priložnost v prvi ekipi …

Koprčani imajo za celo enajsterico tujcev. Tudi pri njih je daleč največ Hrvatov, kar sedem, poleg tega pa imajo pod pogodbo še Jamajčana, Gambijca, Nigerijca in Portugalca. Koprska nogometna šola je sicer ena najbolj plodovitih v državi, vendar jim je v bližnji preteklosti ponagajalo dejstvo, da so morali zaradi finančnih mahinacij v najnižjo ligo. Ker pa so edini kolikor toliko resen klub v obalno-kraški regiji, jim je uspelo te težave v glavnem prebroditi. Poleg Vešnerja Tičića (ki je otrok Interblocka) in Beširja (ki je otrok ajdovskega Primorja) bodo zato verjetno v bližnji prihodnosti proizvedli več domačih nogometašev in jim dali priložnost v prvi ekipi, ki je sicer s Palčičem, Barišićem, Rajčevićem, Gubercem in Kotnikom precej primorska.

Devet igralcev iz drugih držav je v Muri. Aktualni državni prvaki imajo sicer relativno domače moštvo, čeprav je mladih lokalnih igralcev zelo malo. Pri tujcih podobno kot drugod prednjačijo južni sosedje, ki jih je kar pet, imajo pa še dva Bosanca, enega Kosovarja in Oura iz Toga. Z denarjem, ki so ga zaslužili v konferenčni ligi, so se odločili okrepiti mladinsko moštvo tako, da so »pokradli« precej igralcev iz mariborske nogometne šole, v kategorijo agresivnega preplačevanja mladih igralcev pa spada verjetno tudi odmeven »pobeg« Mihe Kompana Breznika iz Olimpije. Do zdaj pa se ta nogometaš, ki je pod Savom Miloševićem kazal velik potencial, na ravnici še ni najbolje znašel in je daleč od prve enajsterice.

Pri Bravu je trenutno osem tujih nogometašev. Trije Hrvati, dva Bosanca, Srb, Črnogorec in Francoz. Klaričev klub si je uspel v javnosti ustvariti pozitivno podobo družinskega kluba, ki dobro dela z mladimi, čeprav je kruta resnica seveda precej drugačna. Poleg tega, da svoje igralce iz mladinskih kategorij silijo, da morajo hoditi na tekme prve ekipe, da štadion ne bi bil tako prazen, njihova nogometna šola dejansko ne proizvaja svojih nogometašev, pač pa jih vozi od drugod pri 16 ali 17 letih. O kakšnem načrtnem delu ni govora. Če niso zadovoljni z določeno generacijo kadetov, jih vse spodijo in nadomestijo z drugimi.

Tudi Domžale imajo osem tujcev. Tri Hrvate (Ibričić ima hrvaški pasoš), dva Bosanca, dva Avstrijca in enega Srba. Tudi pri drugem rumeno-modrem klubu iz ljubljanske regije je situacija glede mladinskih kategorij podobna. Igralce jemljejo drugim klubom in se potem pretvarjajo, da dobro delajo z njimi. Ta agresiven pristop jim sicer prinaša solidne rezultate v mladinskem nogometu, »končnih produktov« pa ni toliko, kot bi v klubu radi prikazali. Dodaten problem predstavlja tudi dejstvo, da se je Ibričić odločil baviti z agentskimi posli in v klub vozi tretjerazredne tujce.

Senijad Ibričić

Maribor ima (če ne štejemo Tavaresa, ki je že pred časom dobil slovensko državljanstvo) sedem tujih nogometašev: dva Srba, dva Francoza ter po enega Hrvata, Šveda in Argentinca. Ekipa je pretežno domača, torej slovenska, iz Maribora in okolice pa ni skoraj nikogar. Od uveljavljenih igralcev le Milec, Kronaveter in Pihler, ki pa so vsi »produkti« drugih nogometnih šol. Maribor je pod Zahovićem v mladinskem nogometu počel to, kar zdaj počneta predvsem Celje in Domžale, torej »kradel« perspektivne igralce (Stojanović, Hotić, Kramarič, Vuklišević, Celar) od povsod in jim dajal previsoke pogodbe in včasih celo stanovanja v Mariboru. Zdaj, ko ni več toliko denarja, so mladinci in kadeti Maribora bolj domači, vendar ostaja dejstvo, da se je Mariborčanom najtežje prebiti v prvo ekipo svojega kluba. Maribor je imel pred časom celo B ekipo za igralce, ki so prerasli mladinski staž, vendar se je to izkazalo za predrag in povsem spodletel eksperiment. Maribor B v nekaj letih svojega delovanja ni dal prvemu moštvu niti enega pomembnejšega igralca. Dolgo časa so za to krivili NZS, ki ni dovolila nastopati B ekipam v drugi ligi, ravno ko se je to pravilo (prav zaradi pritiskov Maribora) spremenilo, pa so vijoličasti ukinili svoje rezervno moštvo.

Slovenska mladinska liga ima 14 klubov. Edini članski prvoligaš, ki nima ekipe v prvi mladinski ligi je Tabor. Preostala peterica mladinskih prvoligašev so Triglav, Ilirija, Brinje, Krka in Drava. Vsak od teh 14 klubov torej na leto »proizvede« približno 10 igralcev izhodnega letnika, ki prerastejo mladinski staž in ki so igrali mladinski nogomet v Sloveniji na najvišjem nivoju. Gre torej za približno 140 mladih nogometašev na leto. Ker večina od njih ni pripravljena na zahteve članskega nogometa nekateri prenehajo z igranjem, drugi gredo v drugo ali tretjo ligo ali celo v avstrijske nižje lige, le redki pa dejansko dobijo profesionalne pogodbe in možnost igranja v prvi slovenski nogometni ligi. In še ti redki potem sedijo na klopi, medtem ko se po igrišču podijo tretjerazredni tujci.

In dokler bo tako, bo tudi naša reprezentanca takšna kot je. Medtem pa ljubitelj kanapejčkov Radenko Mijatović slovesno izjavlja: »Trdno verjamem, da je nogometna prihodnost v Sloveniji dobra in obetavna.«

Login

Dobrodošli!

Tole je kratek pozdrav
Join Typer
Registration is closed.