Miha Zupan
Olimpija sveto ime je, zanjo mi bije srce … (Green Dragons)
What’s in a name? That which we call a rose by any other name would smell as sweet. (William Shakespeare)
Olimpija je ime, ki dobr’ zveni … (Pero Lovšin)
Ime, ki se ga skandira in prepeva, ime, ki se ga piše na zidove, ki se ga tiska na majice, ime, ki požene kri po žilah, ime, ki definira naše obsesije, naše iluzije, naše želje in naš občutek pripadnosti … Ime je verjetno najbolj prepoznaven aspekt nekega kluba. Seveda so pomembne tudi barve, grb, štadion in vse ostalo, kar spada zraven, ampak ime je vendarle ime. Brez imena pravzaprav ni kluba.
Ena najbolj bizarnih nogometnih dežel je, vsaj kar se imen tiče, vsekakor Izrael. Prav veliko domišljije nimajo, saj se večina klubov imenuje Hapoel ali Maccabi. V sezoni 2020/21 v prvih dveh izraelskih ligah nastopa neverjetnih osemnajst Hapoelov (šest v prvi in kar dvanajst v drugi ligi) in pet Maccabijev (štirje v prvi in samo en v drugi ligi). Celo Beitarja sta dva, poleg jeruzalemskega v prvi še telavivski v drugi ligi.
Milanski Inter se je moral v času fašistične diktature Benita Mussolinija preimenovati v Ambrosiano.
Nekateri klubi nikoli ne zamenjajo imena. Hajduk, Partizan in Crvena zvezda, na primer. Sarajevski Željezničar in skopski Vardar. Pa tudi Flamengo, Boca Juniors, River Plate, Roma in Barcelona. Nekateri ga zamenjajo samo enkrat, nekateri večkrat. Manchester United se je prvih štiriindvajset let svojega delovanja imenoval Newton Heath, Real Madrid je bil prvih osemnajst let Madrid FC. Everton je bil ustanovljen leta 1878 kot St. Domingo FC, a je že naslednje leto dobil ime, ki ga nosi še danes.
Milanski Inter se je moral v času fašistične diktature Benita Mussolinija preimenovati v Ambrosiano. Dunajska Austria se je do leta 1926 imenovala Wiener Amateur-Sportverein in si je današnje ime nadela, ko je klub postal profesionalen. Romunska Steaua dandanes brez svojega svetega imena tava naokoli pod patetičnim akronimom FCSB. Londonski Arsenal je bil ustanovljen leta 1886 kot Royal Arsenal, nato je postal Woolwich Arsenal, pa še The Arsenal, šele od leta 1919 naprej pa je samo Arsenal. Rijeka je bila najprej Kvarner, Sarajevo je bilo najprej Torpedo, Osijek je bil Proleter in Slavonija. Primerov je ogromno.
S svojim tihim protestom je moral prenehati, ko so ga med polčasom kvalifikacijske tekme za ligo prvakov Newcastle-Croatia »prijazno« opozorili, da je Tuđman jezen nanj.
Kaj je Franjo Tuđman počel z imenom Dinama je splošno znano. Najprej je klub preimenoval v bizarno skovanko HAŠK-Građanski (po dveh predvojnih zagrebških klubih), nato pa si je omislil ime Croatia. Legendarni komentator hrvaške nacionalne televizije Božo Sušec se je v nekem obdobju med komentiranjem tekem zagrebških modrih uspešno izogibal uporabi novega imena. Uporabljal je sinonime kot so zagrebački plavi, naši dečki, modri iz Maksimira. S svojim tihim protestom je moral prenehati, ko so ga med polčasom kvalifikacijske tekme za ligo prvakov Newcastle-Croatia »prijazno« opozorili, da je Tuđman jezen nanj in da če ne bo v začetku drugega polčasa vsaj trikrat uporabil ime Croatia, bodo izključili zvok. Bad Blue Boys so zažgali častno ložo maksimirskega štadiona, ker niso bili zadovoljni s tem, da so jim vzeli sveto ime. Šele po Tuđmanovi smrti so leta 2000 »purgerji« dobili nazaj ime »Dinamo«.
Tudi v Sloveniji je kar nekaj primerov. Novogoriški modro-beli so bili Železničar, Nova Gorica, Vozila, SAOP Gorica, HIT Gorica, po by-passu (ki je čudežno izbrisal dolgove) pa so dobili današnje ime: ND Gorica. Celjski rumeno-modri so bili od 1947 do 1967 Kladivar, po združitvi z ŽŠD Celjem so bili Celje-Kladivar, kasneje pa sponzorsko Ingrad Kladivar. Po osamosvojitvi in prihodu Darka Klariča so se po njegovem podjetju preimenovali v Publikum. Po Klaričevem umiku iz kluba je bila na mizi možnost, da bi povrnili ime Kladivar, a so se odločili za NK Celje.
Danes si seveda noben navijač zelenih ne more predstavljati, da bi se klub imenoval kako drugače kot Olimpija.
Kranjčani so svoje sedanje ime dobili v začetku šestdesetih, ob priključitvi Športnemu društvu Triglav. Pred tem so bili NK Kranj in Korotan. Ob by-passu leta 1997 niso zamenjali imena. Modro beli klub iz Spodnje Šiške (kjer danes igra Klaričeva rumeno-modra igračka brez zgodovine in tradicije) je bil pred vojno Hermes, po vojni pa najprej Železničar, nato Triglav in končno NK Ljubljana. Po osamosvojitvi so na kratko vrnili ime Železničar, okitili pa so se tudi z mnogimi sponzorskimi imeni (Eurospekter in AM Cosmos na primer). Danes klub po dveh bankrotih spet deluje pod imenom Ljubljana. Soboški črno-beli so bili pred vojno Mura, po vojni pa so se »ponovno rodili« kot Fizkulturno društvo Murska Sobota. Vmes so bili še Sobota, v drugi polovici šestdesetih pa so si povrnili predvojno ime Mura. Po prvem bankrotu so nosili ime Mura 05, po drugem pa so postali Nogometna šola Mura.
Klubov, ki bi v svoji zgodovini zamenjali toliko imen kot Olimpija, pa je kljub vsemu zelo malo … ASK Primorje, SK Ljubljana, FD Svoboda, FD Enotnost, ŠD Odred, NK Triglav in NK Bežigrad so imena, ki jih je v različnih obdobjih svoje zgodovine nosil osrednji ljubljanski klub. Danes si seveda noben navijač zelenih ne more predstavljati, da bi se klub imenoval kako drugače kot Olimpija. Tudi v nižjih ligah, ko je bilo uradno ime kluba Bežigrad, so navijači prepevali samo o Olimpiji.
Res je sicer, da so od druge polovice osemdesetih naprej sveto ime nekajkrat onečastili tako, da so mu pripojili sponzorske nazive. Leta 1986 smo dobili Integral Olimpijo, leta 1991 SCT Olimpijo, v začetku tega tisočletja pa sta ob svetem imenu gnezdili še Vega in KD. Vendar navijači nikoli niso skandirali profanih sponzorskih imen. Samo sveto ime.
Od kod sploh Olimpija?
Olimpija je majhen kraj na Peloponezu, kjer so stari Grki med 8. stoletjem pr. n. št. in 4. stoletjem n. št. organizirali antične Olimpijske igre. Leta 2001 sem bil tam. Vroče je, prašno in čarobno. Ostanki antične veličine so kaotično razmetani naokrog. Okolica izžareva neko melanholično koprnenje po davno minulih zlatih časih. Kraj je dal ime tudi modernim Olimpijskim igram in seveda mnogim športnim klubom, od katerih so verjetno najbolj znani francoska Olimpique de Marseille in Olympique Lyonnais, grški Olympiakos in paragvajska Olimpia Asuncion.
Že leta 1914 je bil v Ljubljani ustanovljen klub z imenom Olimpija, ki je sodeloval z Ilirijo in Slovanom v prvem (nedokončanem) prvenstvu Kranjske. Ilirija in Slovan sta po prvi svetovni vojni ponovno zaživela, Olimpija pa je prenehala z delovanjem in utonila v pozabo. Leta 1908 je bil tudi v Karlovcu ustanovljen klub z imenom Olimpija, ki je deloval do začetka druge svetovne vojne. V Osijeku imajo še danes Olimpijo, ki je bila ustanovljena leta 1923.
Kako pa je bilo z našo Olimpijo?
V četrtek, 27. januarja 1955, v času, ko se je bežigrajski nogometni klub imenoval Odred (in je nastopal v rdeče-belih dresih), so na ljubljanski univerzi ustanovili športno društvo, ki je bilo zasnovano kot krovna organizacija za športno udejstvovanje študentov. Na predlog enega od prisotnih ustanovnih članov, Dušana Brgleza, so novo društvo poimenovali Olympia.
»Največ se je govorilo o novem imenu športnega društva,« je v študentskem glasilu Tribuna zapisal Vlado Žlajpah. »Znani košarkar Kristančič je predlagal, da bi novo društvo imenovali ASK, ker je pač ta klub največ prispeval k popularizaciji športnega društva doma in v tujini. Slišali smo še nekaj predlogov, ki pa so bili manj upoštevani. Val navdušenja je sprožil predlog tovariša Brgleza, ki je predlagal, da naj se novo društvo imenuje Olimpija, poleg tega pa naj vsak klub obdrži še svoje sedanje ime (na primer Akademski odbojkarski klub »Olimpija«). Ta predlog je bil z glasovanjem soglasno sprejet.«
Ko je bežigrajski nogometni klub nekaj let kasneje izstopil iz Športnega društva Odred in se na kratko preimenoval v generični vseslovenski Triglav, je bilo Akademsko športno društvo že najmočnejša in najbolje organizirana športna organizacija v Ljubljani. Konec leta 1961 se je dolgo načrtovana pridružitev Triglava AŠD Olimpiji končno uresničila in nogometni klub je dobil ime, ki ga nosi še danes. V spomladanski del sezone 1961/62 je krenil kot Olimpija.
Prvič je klub nastopil kot Olimpija na prijateljski tekmi proti zagrebški Lokomotivi januarja 1962, prvo uradno tekmo z novim imenom pa je odigral 25. marca tega leta v Novi Gorici. Zbralo se je 2500 gledalcev, ki so kljub dobrim pogojem za igro videli povprečno nogometno predstavo. Olimpija je zabeležila rutinsko zmago z goloma Živka Velkavrha in Danila Brezigarja. V tisti sezoni se je Olimpija s prvim mestom v Slovenski conski ligi vrnila v drugo zvezno ligo in se v nekaj letih povzpela tudi v najvišji rang tekmovanja. Od leta 1965 naprej je bilo ime Olimpija sinonim za slovenski nogomet.
Uradno ime društva in nogometnega kluba je bilo do leta 1966 Olympia, vendar se je v medijih vseskozi uporabljala poslovenjena oblika. Tega leta je bila ta diskrepanca odpravljena, saj je društvo uradno spremenilo naziv v domačo obliko.
Ko so Aleš Remih, Miloš Junkar in Darko Škerl na valentinovo leta 2005 ustanovili Nogometni klub Bežigrad, da so lahko mlajše kategorije Olimpije sploh končale sezono 2004/05, si niso mogli predstavljati, da bo nanje padla odgovornost nadaljevanja slavne tradicije. Ker Miro Gavez in ostali grobarji svetega kluba niso niti zaprosili za licenco za novo sezono, je Bežigrad ustanovil člansko moštvo.
Primož Gliha je zbral pisano druščino bivših igralcev Olimpije in začel romantično zgodbo povratka na pota stare slave. Leta 2007 se je klub spet včlanil v Akademsko športno zvezo Olimpija in jesenski del sezone 2007/08 igral pod začasnim imenom Olimpija Bežigrad, 4. marca 2008 pa si je povrnil sveto ime v svoji neokrnjeni obliki.
