Prvič objavljeno na nkolimpija.com leta 2009

Brez dvoma lahko o njem govorimo kot o nogometašu, ki je v svoji karieri dosegel ogromno. Veliko je dosegel tako v klubskem, kot tudi v reprezentančnem nogometu. Z Olimpijo je bil državni in pokalni prvak, proglašen je bil za najboljšega mladega  igralca slovenske lige in bo za vedno ostal eden najboljših slovenskih napadalcev. V reprezentančnem dresu je odigral 48 tekem in dosegel 14 zadetkov. V kvalifikacijah za Euro 2004 pa je bil z devetimi goli celo najboljši strelec kvalifikacij. Pri 33 letih je zaključil nogometno kariero, njegovi številni goli pa bodo vsem športnim navdušencem še dolgo ostali v spominu. Le spomnite se tistega izenačujočega v Zagrebu proti Hrvaški …

Pri katerih letih ste se začeli ukvarjati z nogometom? Kdo vas je navdušil?

Zgodilo se je čisto slučajno, nekje pri šestih letih. Igrali smo se na dvorišču, ko je mimo mene pritekel bratranec, ki se je ravno odpravljal na svoj prvi trening nogometa. Vprašal sem ga, če grem lahko z njim in dobil pritrdilni odgovor … vse se je torej zgodilo povsem spontano.

Kaj trenutno počnete? Se morda posredno še vedno ukvarjate z nogometom? Mali nogomet?

S prijatelji igram mali nogomet, povsem rekreativno. Še vedno imam kontakte  v Evropi, vrata so mi namreč odprta povsod, kjer sem igral zaradi korektnih odnosov. Včasih komu svetujem, koga pokličem … Škoda ker zvez ne morem bolje izkoristiti. Mogoče pa še pride čas za to. Trenutno sem zaposlen pri odvetniku Bojanu Visočniku, ki se ukvarja z odškodninskimi zahtevki.

Začeli ste v Šiški, pri Iliriji. Nato ste nadaljevali pri Svobodi, kmalu pa ste se preselili h Olimpiji – je bila takrat vaša odskočna deska v svet?

Olimpija je bila v tistem času res najboljša. Vsi so sanjali, da bi igrali za Bežigradom. Žal so se časi spremenili, resnično si ne bi smeli dovoliti tega, da je kasneje lahko v klub prišel “vsak, ki je imel pet minut časa”. Bili so pač višji interesi. Vsi pravijo, da se politika ne vmešava v šport, a je dejansko stanje drugačno. Problemi s prenovo in izgradnjo štadiona so dejanski pokazatelj tega. Politika je tudi dovolila, da je Olimpija propadla – pomagala je v košarki in hokeju, nogometu pa ni hotela. Res je, da je v nogomet potrebno vložiti več denarja, vendar so ob uspehih tudi večji dobički.

Ampak tukaj je tudi Interblock, v katerega se vlaga veliko denarja, uspehi pa s tem nekako ne rastejo sorazmerno…

Interblock je nova, mlada ekipa in rabijo čas. Obstajajo šele tri leta. Zgodovina Olimpije pa traja vse od leta 1911.

Za Olimpijo ste v sezoni 1993/94 na 14 tekmah dosegli kar 13 golov in tako postali pokalni in državni prvak. Tudi sezona 1995/96 je bila za vas fenomenalna. Mnogi pravijo, da je bila povsem v znamenju Šiljaka. Z 28 goli ste bili najboljši strelec in tako proglašeni za najboljšega igralca lige.  Kakšni so bili občutki, ko ste dosegli praktično vse, kar se je v Sloveniji dalo?

Res je, da sem zelo mlad zaigral v prvi ligi. V kratkem času sem res dosegel praktično vse. Bil sem prvak in pokalni prvak z Olimpijo, najboljši strelec, izbran sem bil za  najboljšega mladega igralca Slovenije. Nato sem bil tudi najboljši igralec Slovenije. V kratkem času sem dosegel veliko, zato sem že zelo mlad odšel v Francijo.

Šiljak (levo zgoraj) s soigralci Hudarinom, Cimirotićem, Novakom, Ubavićem in Englarom ter trenerjem Prašnikarjem v sezoni 1993/94

Kakšna je razlika med igranjem v Evropi in na Kitajskem?

Tam je malo drugačen nogomet in drugačen pristop. Igrajo precej kvaliteten nogomet, kar so dokazali z nastopom na svetovnem prvenstvu. Imajo kvaliteto, saj imajo veliko izbiro igralcev. Edino, kar mi je “hodilo narobe”, je bila hrana, ki mi ni odgovarjala. V prostem času ni bilo kaj za početi, največji minus je bil to, da nihče ni znal angleškega jezika, komunikacija je bila precej otežena.

Je še kdo od slovenskih igralcev v tistih časih igral na Kitajskem?

Ravno. ko sem jaz prihajal, je iz Kitajske odhajal Marinko Galić, vendar je on igral v nekem drugem mestu. V klubu pa sta bila poleg domačinov in mene še Bolgar in Brazilec.

Kakšna pa je bila zgodba okoli reprezentance? 48 nastopov, 14 zadetkov. Kakšno vzdušje je vladalo takrat v reprezentanci?

Ko se je Slovenija osamosvojila in ko smo začeli igrati, smo bili vsi še “zeleni”. Skupaj smo dozoreli in skupaj naredili rezultate. Slovenska liga je bila kvalitetnejša, več je bilo kvalitetnih tujcev, bila je večja konkurenca, takratna liga je dala tudi več kvalitetnih igralcev. Tudi to je bil odraz uspehov. Danes žal selektor nima tako velikega bazena igralcev, mora se sprijazniti s tem, kar ima in od tam jemati. Določen del krivde leži tudi na trenerjih, ki premalo izvlečejo iz igralcev in se z njimi premalo ukvarjajo.

Šiljak leta 1994 z vratarjem Simeunovićem

Torej se čuti, da v prvi ligi ni Olimpije? Je tudi pomanjkanje tistih pravih večnih derbijev morda razlog za nekakšen padec kvalitete naše lige?

O tem je seveda škoda izgubljati besede, to je jasno. Olimpija je bila velika, morala bi biti velika. Rivalstvo Olimpija-Maribor mora obstajati in tudi glavno mesto potrebuje vsaj enega, če ne dveh prvoligašev.

Kaj je botrovalo odločitvi, da ste leta 2006 nehali igrati za reprezentanco? Nekje je bilo možno zaslediti vašo izjavo, da takratni selektor Oblak ni imel pravega koncepta …

Te izjave so bile velikokrat prikrojene s strani novinarjev. Začutil sem, da nimam več motiva in sem svoje mesto prepustil mlajšim igralcem. Raje sem se sam poslovil in naredil zaključni korak, kot da me ne bi več klicali v reprezentanco in me pozabili. Naredil sem korak naprej in se čez noč odločil, da želim več časa posvečati sam sebi, še posebej po vseh poškodbah, ki so me pestile. V času, ko sem se poslovil od reprezentance, sem se nekako poslovil tudi od klubske nogometne kariere.

Kakšno je vaše mnenje o sedanjem stanju reprezentance? Ima selitev v Ljudski vrt veliko vlogo? Koliko dejansko pripomorejo navijači?

Celje je bilo samo začasna rešitev. Ob igranju tekem sem se počutil, kot da igramo trening-tekmo ali pa prijateljsko tekmo. Ni bilo tistega pravega tekmovalnega naboja. Maribor pa je bil, tako kot Ljubljana, vedno nogometno mesto. Težko bi primerjal vzdušje za Bežigradom in v Mariboru, saj sem bil v Ljudskem vrtu le gledalec. Vseeno se mi zdi, da je bilo za Bežigradom vzdušje boljše, saj je bilo 90 minut konstantnega navijanja. Navijači so seveda pomemben faktor – velika razlika je, če igraš pred polnimi ali pa pred praznimi tribunami. Kot bi bila povsem druga tekma.

Šiljak na pokalni tekmi proti Zagorju (1994)

Še spremljate Olimpijo?

Seveda spremljam, srce mi še vedno bije za Olimpijo, saj sem z njo doživel najlepše uspehe v svoji karieri. Ne vem pa, kakšne cilje ima sedanja Olimpija, kdo stoji za njo in kakšno podporo ima. Če bo imela dovolj močno finančno podporo, bo lahko tudi kaj naredila. Denar je sveta vladar, tukaj se vse začne in konča.

Za koga navijate v slovenskem in tujem klubskem prvenstvu?

Težko bi rekel. Navijam za vse klube, v katerih sem igral. Žal Olimpije trenutno ni v prvi ligi, si pa seveda želim, da bi se to prihodnje leto spremenilo.

Kakšno je vaše mnenje o ustanovitvi t.i. regionalne lige, po vzoru košarkaške NLB?

No, odvisno je, kaj bi prinesla ta nogometna liga. Ali bi bila ta liga samo da se igra, ali pa bi bila možnost napredka, recimo preboja v Evropo. Vsekakor se mi zdi, da bi slovenska liga s tem izgubila. Manjši klubi bi verjetno propadli, domača liga bi zamrla.

Šiljak s soigralci Djuranovićem, Ntokom in Novakom med slavjem ob osvojitvi pokala (1996)

Ste morda kdaj razmišljali, da bi se vrnili na nogometna igrišča?

Seveda sem razmišljal. Od začetka do konca kariere, 27 let, sem se učil in razvijal z nogometom. Dal mi je veliko v življenju in seveda bi mu rad to nekako vrnil. V kakšni obliki in kako pa je potrebno premisliti. Malo nas je takih igralcev, ki smo bili toliko časa v tujini. Svoje znanje bi radi prenesli tudi na druge in naredili nekaj za razvoj slovenskega nogometa. Hrvati na primer imajo povsem drugačen pristop. Več vlagajo in več so pripravljeni dati za ta šport. Pri njih je nogomet  številka 1, tako kot povsod po svetu.

Pogovarjala se je Katja

 

Login

Dobrodošli!

Tole je kratek pozdrav
Join Typer
Registration is closed.