Na današnji dan pred 56 leti je Olimpija za Bežigradom igrala legendarno tekmo proti Benfici in favorizirane goste nadigrala. Gre za tekmo, ki je z zlatimi črkami zapisana v anale ljubljanskega kluba. Izid je bil 1:1, žal pa je bila zgodba čez dva tedna v Lizboni povsem drugačna. (MZ)
Prvič objavljeno v Delu, 17. septembra 1970
V prvi tekmi v okviru tekmovanja za evropski pokal pokalnih zmagovalcev sta Benfica in Olimpija za Bežigradom pred okrog 20.000 gledalci igrali 1:1 – Strelca Eusebio in Pejović
LJUBLJANA, 16. sept. Devetdeset minut tekme med Benfico in Olimpijo na centralnem stadionu ob Titovi cesti je bil sicer privlačen nogometni dogodek, ki pa glede ekipe, ki bi se naj uvrstila v drugo kolo tekmovanja za pokal evropskih pokalnih zmagovalcev (vsaj teoretično) ni prinesla odločitve. Srečanje se je namreč končalo neodločeno 1:1, potem ko so Portugalci ob polčasu vodili z 1:0. Do končne odločitve o končnem zmagovalcu bo tako prišlo šele na povratni tekmi – 30. t.m. v Lizboni, kjer pa so Portugalci zaradi domačega igrišča seveda izraziti favoriti.
Olimpija : Benfica 1:1 (0:1)
Glavni sodnik Bonett, stranska sodnika Casha in Restal (vsi z Malte), gledalcev okoli 20.000, vreme spremenljivo oblačno, igrišče prav dobro za igro.
STRELCA: 0:1 – Eusebio (29), 1:1 – Pejović (52).
OLIMPIJA: Škorić, Milevoj (Bečejac), Rogić, Klampfer, Šoškić, Popadić, Popivoda, Golec, Pejović, Ameršek, Oblak.
BENFICA: Henrique, Malta da Silva, Umberto, Zeca, Barros, Matine, Martins, Graca (Nene), Jorge, Eusebio, Simoes.
Kakšno napeto pričakovanje tisočev gledalcev, še preden je sodniška trojka z Malte pripeljala na igrišče zeleno bele in rdeče bele tekmece! Nekateri so jih pozdravili tudi s svetlečimi raketami, ki so parale spet dokaj jasno nebo – po opoldanskem dežju.
Po kratkih uvodnih slovesnostih je stekla velika nogometna predstava, vendar uvodni zamahi niso bili taki kot so mnogi gledalci pričakovali. Nogometaši na obeh straneh so igrali zelo previdno, le Popadić je kmalu poskrbel za manjšo »spremembo«, ko je dal slovitemu Eusebiu z ostrim štartom vedeti, s kom bo imel opravka. Kakih pet minut je bilo na terenu negotovo, »nezanimivo«, potem pa so oboji navili tempo.
Najprej so se zagnali domači, gostje pa jim niso ostali dolžni. Toda Ljubljančanom, ki niso prav nič spoštovali gostov, se je že v osmi minuti nenadoma nasmehnila sreča, vendar ne povsem. Pripravil jo je oblak, ki je naposled le ušel odličnemu branilcu Malti da Silvi in brž podal žogo v kazenski prostor prostemu toda presenečenemu Pejoviću. Le-ta se je takoj odločil za strel, ki je bil silovit, toda za portugalskega vratarja ne preveč nevaren.
Nato so poskušali Portugalci z nekaj hitrimi nasprotnimi napadi ustrahovati »neznanega« nasprotnika, vendar se jim to ni posrečilo. Ljubljančani so se presenetljivo naglo vživeli in razigrali, zlasti napadalci, ki so povzročali vse več težav rdeče beli obrambi. Oblak, Ameršek in Popivoda so drug za drugim sprožali bliskovite prodore, tako da so se zvezde gostov zdele na trenutke prav nebogljene. Portugalci so strahoma opazovali in čakali, kdaj bo počilo. Pa ni!
Sredi teh ogorčenih obrambnih bojev so se Škorićeva vrata v 20. minuti nenadoma znašla v veliki nevarnosti. Med prodorom je namreč Šoškić blizu meje kazenskega prostora podrl Eusebia in za prosti strel se je odločil Eusebio sam. Ustrelil je, vendar se je žoga odbila od živega zidu spet do portugalskega strelca, ki je spet sprožil nizek udarec, ki je bil za Škorića komaj dosegljiv.
Gostje vodijo z 1:0
V 30. minuti je bil v neposredni bližini ljubljanskih vrat podoben položaj kot malo poprej, le da je prosti strel tokrat izvedel Simoes. Le-ta je nalahno dvignil žogo do Eusebia, ki je le mojstrsko zamahnil z glavo in žogo učinkovito poslal mimo presenečenega Škorića. Ta zadetek pa ni vzel volje in borbene morale Olimpijinim igralcem, ki so poslej morda še bolj sproščeno, spletali poteze in ustvarili nekaj prav lepih priložnosti. Odlična Popivoda in Ameršek pa dvakrat nista bila kos bolj pripravljenim portugalskim branilcem, ki so naglo razčiščali take položaje.
Mojstrovine slovitih gostov so na trenutke le prihajale do popolne veljave, medtem ko je po sredini terena potekal enakovreden boj, v katerem so se domačini bolj razdajali od navidez mirnejših Portugalcev. Prav ta zagnanost in velika želja po uspehu sta jim dajala krila in tudi več možnosti v sklepnih potezah.
V 44. minuti pa so se gledalci in igralci prijeli za glavo: Golec se je zelo spretno prebil skozi vse ovire in iz bližine poslal diagonalen strel, pritekel je Popivoda, ki je v silnem naletu usekal, kar so mu dale moči, da je žoga iz treh, štirih metrov z vso silo odletela prav do tribune. Kakšna priložnost je splavala po vodi!
Bečejac je naposled prepričal strokovno vodstvo, da bi ga po odmoru uvrstilo v moštvo. Njegova želja je bila uslišana tem prej, ker se je zdel Milevoj nekoliko nezanesljiv. Dr. Aco Obradović ga je samo potrepljal po rami. Kot da bi bilo to dobro znamenje za še boljšo igro zeleno belih, ki so nadaljevali ogorčeno bitko še z večjo voljo. Nedvomno je k boljši organiziranosti v napadalnih vrstah prispeval prav Bečejac, saj je serviral žoge o pravem času in na pravo mesto …
To pa je vse bolj spravljalo s tira igralce Benfice, ki so se čedalje bolj zapletali v obrambne akcije. Že v 49. minuti je Oblak nad sproženo ofenzivo napravil prav tako nepremišljeno napako kot pred njim Popivoda: proti lepo podani žogi se je zaletel z vso silo in še više udaril, da je zletela mimo vrat v out.
Toda kaj bi se jezili na take spodrsljaje, ko so Bežigrajčani še naprej delovali zelo podjetno in obetavno, tako da je imel odlični lizbonski vratar veliko dela, čeprav so bili njihovi napadalci nekako preveč nepopustljivi. To napako so kmalu spoznali in se brž odločili za hitrejše in ostrejše posege v posameznih dvobojih. Zaleglo je morda tudi zato, ker so nazadnje tisoči gledalcev krenili »v napad« z burnim bodrenjem svojih ljubljencev.
Pejović – 1:1
Lizbonski nogometaši so se v teh, zanje neprijetnih trenutkih, res lovili in večkrat niso vedeli, kaj bi. Nazadnje pa so domačini tudi dobili nagrado za svojo izjemno prizadevnost in domiselnost. V 52. minuti je Bečejac že na polovici gostov prevzel žogo, jo brž podal do Popivode, toda žoga se je v naslednjem hipu že znašla pri Popadiću, ki je napravil le nekaj korakov proti kazenskemu prostoru in žogo hitro podaljšal na levo stran, kjer se je znašel prisebni Pejović in iz bližine porinil žogo mimo Henriqueja – 1:1.
Navdušenje je bilo veliko. Gledalci so dajali duška svojemu razpoloženju, petarde so letele na štadion, da je vse vprek pokalo. Sodnik s tem seveda ni bil zadovoljen in je opozoril Olimpijino vodstvo, naj prepreči gledalcem taka nepremišljena dejanja.
Po kratki prekinitvi je dal spet znak za nadaljevanje. Nasprotnika sta bila še vedno enakovredna, le da je bila pobuda na strani zeleno belih, ki so znali organizirati vrsto dobrih prodorov, tako da pred portugalskimi vrati ni bilo več pravega »miru«. Vsekakor so Ljubljančani ustvarjali pred Henriquejem nevarnejše gneče kot Eusebiovi soigralci pred Škorićem, ki so po malem razočarali, vsaj kadar so se odločali za strele od daleč.
V 59. minuti pa je gledalcem ponovno zastal dih: neustavljivi Oblak, ki je kar naprej povzročal velike težave svojim čuvarjem, je Silvi naglo vzel žogo in jo hitro podal Popivodi in Pejoviću, ki sta ga spremljala Coelho in Matine. Medtem pa je svoje mesto zapustil Henrique, ki je uspel ukrotiti žogo šele ob robu kazenskega prostora.
Takoj nato so Bežigrajčani ponovno zaposlili obrambo Benfice, le končnega udarca proti vratom ni bilo. Portugalci so skušali iz obrambnih akcij prelisičiti nasprotnika z naglimi nasprotnimi napadi. Na srečo pa je bila domača obramba skrajno požrtvovalna in preudarna. Tu moramo omeniti predvsem odličnega Rogića ter izredno požrtvovalnega Popadića. Sloviti Portugalci so spoznali, da znajo zeleno beli dobro zgraditi obrambne vrste, ki jih ni lahko premagati.
V zadnjih minutah so domačini še enkrat zbrali vse svoje moči in napadli. Njihovi prodori so bili nevarnejši, bolj obetajoči, medtem ko je kazalo, da so gostje zadovoljni z neodločenim izidom, ki so ga želeli le ohraniti. To pa se jim je posrečilo.
S. LIPAR
Halo, Bežigrad!
Pred tekmo se je portugalski pokalni prvak Benfica predstavil ljubljanskemu občinstvu na svojevrsten način, ki je presenetil tudi marsikaterega starega obiskovalca nogometnih tekem. Lizbonska enajsterica je pozdravila tribune v nenavadnem slogu: namesto za nas običajnega glasnega pozdrava, samo eleganten skupinski poklon na obe strani igrišča.
Čeprav se je na štadionu ob Titovi cesti zbralo približno 20 tisoč gledalcev, med občinstvom pravzaprav ni bilo pravega razpoloženja. Gledalci so se menda sprijaznili vnaprej, da domača enajsterica proti slovitemu nasprotniku nima pravih možnosti za končni uspeh. Olimpija je bila dobršen del tekme brez prave podpore občinstva, ki se je oglasilo le kdaj pa kdaj, zlasti ob uspelih prodorih.
Več hrupa je bilo na štadionu samo, ko je Olimpija v 52. minuti izenačila rezultat. Tedaj so nekateri nedisciplinirani gledalci vrgli na igrišče in atletsko stezo tudi nekaj petard, kar je vznemirilo zlasti čuvarje reda v modrih čeladah: bali so se – skupaj s prireditelji – najhujšega, namreč da bi sodnik prekinil tekmo, kar bi imelo neljubo posledico: zaporo igrišča za Bežigradom. Vratar Olimpiji Škorić je celo s sklenjenimi rokami prosil gledalce, naj nikar ne mečejo petard.
Ko sta moštvi prišli na štadion in z njimi tudi direktor Olimpije dr. Obradović, so mu nekateri najvnetejši privrženci domače enajsterice svetovali na ves glas: »Kupi Eusebia, vemo, da misliš samo na okrepitev Olimpije!« Kdo ve, koliko bi moral prvi funkcionar Olimpije odšteti za slovitega napadalca portugalske reprezentance …
Ker je bilo za vstopnice treba odšteti 30 in 20 din, je precej mladih privržencev Olimpije splezalo na drevesa ob Vodovodni cesti. Ti zanesenjaki so videli samo polovico tekme, tisti del na obeh južnih polovicah iogrišča, ker jim je častna tribuna zastirala pogled na celotno igrišče.
Olimpija je imela do odmora več zares zrelih priložnosti za zadetek, najlepšo pa je zamudil Golec tik pred odmorom. »Če niti tokrat niso zadeli mreže, je ne bodo več,« je to neizkoriščeno priložnost komentiral nekdaj najboljši jugoslovanski nogometni sodnik Ldo Jakše. Olimpija je v nadaljevanju le izenačila iz položaja, ki sprva ni obetal zadetka.
Največ aplavza so poželi igralci, ki so jo ob redkih ostrih spopadih skupili in potem možato nadaljevali igro. Tekma je bila sicer zelo fer. Igralci so si med seboj pomagali kot pravi športniki. Ko je odlični sodnik zaustavil prodor Eusebia iz nedovoljenega položaja, je le-ta npr. mirno dal žogo domačemu vratarju Škoriću.
Spisek zastav, ki so že plapolale na bežigrajskem štadionu, se je tokrat lepo izpopolnil z dvema, ki sta kaj redki pri nas: portugalsko in malteško, ki je vihrala na čast sodniški trojki. Razpon je zdaj še kar imeniten, saj sega od Portugalske kar tja do Kitajske (kitajski nogometaši so pred okroglimi 15 leti gostovali pri nas).
Izjave
Olimpija …
Dr. Obradović: »Tekma je bila zelo zanimiva, žal se nam je zmaga izmuznila iz rok, kar gre na račun naših napadalcev, ki niso znali izkoristiti nekaj povsem zrelih priložnosti za zadetek. Benfica je imela priložnost in jo je tudi izkoristila, zaradi česar je lahko njen tehnični štab veliko bolj zadovoljen kot naš. Moji varovanci so zaigrali zelo dobro, vendar pa ne dovolj učinkovito.«
Trener Gugolj: »Zamudili smo izvrstno priložnost, da bi premagali slovito enajsterico Benfice. Prepričan sem, da tudi v Lizboni nismo brez upov.«
Pejović: »Po eni strani sem zadovoljen, pri tem mislim na igro, medtem ko sem nad izidom srečanja razočaran, saj smo bili boljši nasprotnik, vendar nam je športna sreča tokrat obrnila hrbet.«
Bečejac: »Igrali smo zelo dobro, vendar se je naša napadalna vrsta tokrat slabo izkazala.«
Šoškić: »Naše moštvo je bilo bližje zmagi, ki bi bila lahko izražena najmanj z dvema zadetkoma razlike. Eusebio danes ni blestel, vendar je z nekaterimi potezami dokazal, da je zares eden največjih mojstrov nogometne spretnosti. Sodnik je bil izvrsten.«
Rogić: »Če bi izkoristili priložnosti iz prvega dela igre, bi v Lizbono prav gotovo odpotovali z večjim optimizmom.«
Oblak: To je bila velika nogometna prireditev, na kateri smo goste iz Portugalske nadigrali, ni pa nam jih uspelo tudi premagati, kar bi prav gotovo zaslužili. Čeprav je Benfica izvrstna ekipa, sem prepričan, da tudi v Lizboni nismo brez možnosti.«
Popivoda: »S tekmo sem zadovoljen, saj smo zaigrali zelo dobro in bi lahko zmagali z vsaj dvema zadetkoma razlike.«
Ameršek: »Tekma je bila zelo dobra. Mi smo bili boljši in bi lahko zmagali. Benfica je zaigrala kot sem pričakoval.«
Klampfer: »Ko smo bili v največji premoči, smo poceni prejeli zadetek. Bili smo boljši in bi z malo sreče lahko zmagali z dvema zadetkoma prednosti.«
Golec: »Čeprav smo igrali doma, je neodločen rezultat s tako močno ekipo, kot je Benfica, velik uspeh. Zahvaljujem se izrednemu občinstvu.«
Škorić: »Od slovitega portugalskega moštva sem pričakoval veliko več kot je v Ljubljani prikazalo. Vzrok za rezultatski neuspeh moramo nedvomno iskati v neizkušenosti v mednarodnih tekmah.«
Popadić: »Mislim, da je tekma zadovoljila številne gledalce, čeprav zmaga ni pripadla zeleno belim. Kljub temu mislim, da smo lahko zadovoljni, saj smo dvakratne evropske prvake povsem nadigrali.
L. AMBROŽIČ, J. JANČAR
… Benfica
Simoes: »Nisem bil presenečen zaradi dobre igre Olimpije, ker poznam jugoslovanski nogomet, saj sem že dvakrat igral z jugoslovanskimi nogometaši. Pri Olimpiji je bila najbolj nevarna devetka (Ameršek), pa Oblak in Bečejac. Olimpija je moštvo, ki se bori za vsako žogo, njeni igralci so hitri in borbeni.«
Eusebio: Srečanje ni bilo na kdo ve kako visoki ravni. Ameršek je bil pri Olimpiji najboljši. Vratar Olimpije ni imel skoraj nobenega dela, za kar smo seveda krivi mi. Srednji krilec Olimpije (Šoškić) je neroda. Če bo tako igral tudi v Lizboni, se utegne vrniti v Ljubljano poškodovan. Napad Olimpije se mi zdi kar nevaren.«
Coelho: »Boj je bil težaven. Olimpija je dobro moštvo, vsaj pred domačo publiko. Nedvomno bo nevaren nasprotnik tudi v Lizboni. Njeni najboljši igralci srečanja: Bečejac, Popivoda, Oblak.«
Henrique: »Tekma je bila naporna, ker je Olimpija izvrstno moštvo. Rezultat ustreza igri. Najboljša pri Olimpiji: Bečejac in Pejović«
Hagan, trener: Igra je bila lepa, bila pa bi še bolj, če bi bilo igrišče ravno. Rezultat je realen. O mojih igralcih ne dajem izjav, Olimpija ima nekaj zelo dobrih igralcev.«
Pires, podpredsednik Benfice: »Igra je bila na šampionski ravni in fer. Olimpija je začela nervozno, pozneje pa večkrat zaigrala zelo duhovito. Najboljši je bil Bečejac. Naši so v glavnem zadovoljili. Vsi so igrali približno enako dobro, ne pa blesteče.«
Naša gostoljubnost nad Portugalci je bila izredna. Dali smo jim vse – razen golov.
Gomez de Silva, direktor portugalske reprezentance: »Igra je bila na povprečni ravni. Nobeno moštvo i navdušilo. Olimpija je začela slabo, nato pa je postajala čedalje bolj nevarna.«
D. KURET
Tofov komentar
Naša gostoljubnost nad Portugalci je bila izredna. Dali smo jim vse – razen golov.
Portugalski nogometaši so se pritoževali, da je igrišče za Bežigradom kot njiva. To je ena izmed redkih priložnosti, da svetu dokazujemo, da smo navsezadnje le poljedelska država …
V odmoru so napovedali, da bodo razen ur in brivnikov izžrebali tudi dva abonmaja za Mestno gledališče. Kasneje so nagradi preklicali, ker so se pri Olimpiji najbrž spomnili, da imajo ljudje že na stadionih dovolj teatra.
Olimpijini navijači so gol Benfice počastili z devetdesetminutnim molkom.
Vem za Ljubljančana, ki je tako varčen, da je samo zato trikrat skočil čez štadionske planke, ker je s tem prihranil devet tisočakov.
Svetovna prvenstva so najboljša propaganda za šport. Medtem ko je na Bledu svetovno prvenstvo (v padalstvu) še v teku, smo ob zidu bežigrajskega štadiona že videli množico spodobnih mladih padalcev …
