Pred kratkim nas je pretresla žalostna novica, da je umrl Rade Vujnović, bivši branilec Olimpije, ki se je v drugi polovici sedemdesetih prebil iz mladinske v člansko ekipo in nato ostal zvest klubu več kot desetletje.
Spada v elitno druščino petindvajsetih nogometašev, ki so za Olimpijo zbrali več kot 200 nastopov. V zeleno-belem dresu je bil leta 1987 tudi amaterski prvak Jugoslavije.
Rodil se je 2. septembra 1957 v Ogulinu na Hrvaškem. Bil je član nadarjene generacije Olimpijinih mladincev, ki se je leta 1974 uvrstila v finale mladinskega pokala Jugoslavije, kjer je bil v dveh tekmah boljši beograjski Partizan (1:4, 2:3).
Prvo priložnost v članskem moštvu mu je 5. decembra 1976 ponudil trener Dragoljub Milošević, ki ga je poslal v igro v zadnjih petnajstih minutah prvenstvene tekme proti Hajduku.
V spomladanskem delu sezone 1976/77 je začel dobivati vedno več priložnosti, svoj prvi gol pa je dosegel 5. junija 1977 proti Crveni zvezdi, na sporni tekmi, ki se je končala s 4:4.
Nato sta sledili dve sezoni v katerih je igral zelo malo, dokončno pa se je v prvem moštvu ustalil leta 1980, ko je trener Olimpije postal kultni Vukašin Višnjevac.
Njegova najboljša sezona v dresu Olimpije je bila nedvomno 1982/83, ko je izpustil le dve prvoligaški tekmi in bil eden ključnih igralcev pri uvrstitvi Olimpije na visoko 7. mesto.
Klubu je ostal zvest tudi po izpadu v drugo ligo leta 1984 in v najbolj črnem obdobju, ko je Olimpija zdrsnila celo v slovensko ligo, ki je bila takrat tretji rang tekmovanja.
Poleti leta 1987 je z Olimpijo osvojil naslov amaterskega prvaka Jugoslavije, ko so Ljubljančani osvojili turnir vseh republiških prvakov.
V zimskem premoru sezone 1987/88 je zaradi neizpolnjevanja obveznosti zapustil Olimpijo in se preselil v Domžale.
Z 231 uradnimi nastopi se uvršča na 18. mesto večne lestvice. Od tega je 138 nastopov vknjižil v prvi zvezni ligi, ki je bila v tistem obdobju ena najbolj kvalitetnih nogometnih lig v Evropi.
Počivaj v miru, Rade.
