S tokratnim vikendom se bo žoga spet zakotalila tudi na nižjeligaških travnikih. Sezono 2022/23 kot prvi odpirajo drugoligaši, v naslednjih tednih pa jim bodo sledili še ostali. Za ljubljanske klube je to že 101. sezona po vrsti, saj so se v ligaških bojih prvič merili spomladi 1920, do sedaj pa zgolj v dveh primerih (1943/44 in 1944/45) ni bilo uradnih tekmovanj. Nekateri izmed tradicionalnih klubov iz prestolnice so bili zraven praktično vselej.
Tokrat bo v nižjeligaških tekmovanjih nastopilo osem ljubljanskih klubov, pri čemer bo čast prestolnice v drugi ligi tako kot lani branila zgolj Ilirija. Pri ligašu iz Zgornje Šiške je tudi tokrat prišlo do kar nekaj sprememb, pri čemer je najbolj očitna na klopi, saj je slovitega in uspešnega hrvaškega stratega Marka Babića nasledil stari znanec tukajšnjih nogometnih zelenic Goran Stanković, ki ga verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Poleg rošade na trenerskem stolčku je do precejšnjih premikov prišlo tudi v igralskem kadru, saj so klub med drugim zapustili Gašper Trdan (Rohrbach), Nace Beguš (Krka), Gal Gorenak (Aluminij), Matic Kuštrin (Brežice) ter vratarja Luka Baš (Radomlje) in Nejc Dermastija (Bravo). Mesto med vratnicama bo bržkone zasedel mladi Denny Tiganj, bivši član Kopra in sin Senada Tignja, poleg njega pa so klub okrepili še znani branilec Dominik Ivkić, ki se ga verjetno spomnite iz Radomelj in Fužinarja, lani pa je igral v HNL, Tibor Gorenc Stanković (Domžale), Marko Huč (Krka), Žiga Slaviček (Olimpija) ter predvsem Marko Brkić, ki je prišel iz banjaluškega Borca, pred tem pa je več kot dve leti igral za Muro.
Poleg vseh omenjenih se je v domačo jato vrnil tudi popularni Žiga Urtelj, ki je nazadnje igral v Škofji Loki, tako da bo imela Ilirija vsaj na papirju precej zanimivo ekipo. Osnovni cilj kluba sicer ostaja obstanek, želja pa izboljšanje uvrstitve iz lanske sezone, torej desetega mesta. Koliko je to realno, bo verjetno jasno že kmalu, res pa je, da bo ekipa bržkone potrebovala še nekaj časa, da se uigra. Glede na nivo tekmovanja okrepitve niso slabe in če ne bo še kakšnih dodatnih odhodov, bi Ilirija cilje in želje prav lahko izpolnila. Sezono zeleno-beli začenjajo doma proti Rogaški, ki je morda malenkost slabša kot lani, ko je bila četrta. Gostje so seveda v vsakem primeru še vedno favoriti, a v začetku sezone so presenečenja pogosta. Štajerci so lani staro damo dvakrat prepričljivo ugnali in morda je zdaj čas za maščevanje.
V tretji ligi bosta po poletnem zapletu tudi tokrat nepričakovano nastopili dve ljubljanski moštvi. O tem, kako je lani Svoboda zasedla predzadnje mesto in s tem izpadla, sem že pisal v preteklem članku, a tedaj nisem omenil možnosti, da se to vendarle ne bi zgodilo, saj sem bil prepričan, da se bodo pravila spoštovala. O kako zelo sem se zmotil. Čeprav tekmovalni pravilnik jasno določa, da 13. uvrščeno moštvo ne glede na vse izpade iz lige in čeprav je bilo v nižjem rangu dovolj zainteresiranih klubov (zlasti drugouvrščeni Rudar Trbovlje), pa so se na zvezi odločili drugače. Resda ne prvič, saj so pravila pri nas očitno nekaj, kar si lahko zatakneš za klobuk. Kakorkoli, Svoboda je torej obstala in bo še eno leto nastopala v 3. SNL. Tudi glede na prikazano zlasti v spomladanskem delu nikakor ne zasluženo. Na Viču so se nove sezone lotili celo z novačenjem igralcev preko socialnih omrežij in kmalu bomo videli, koliko so bili pri tem uspešni.
Precej več javnost seveda pričakuje od Slovana, ki je lani s sedmim mestom dosegel nadvse spodoben rezultat. Tudi letos se od padlega velikana s Kodeljevega pričakuje nekaj podobnega, torej uvrstitev okrog sredine lestvice, pri čemer pa bo treba za podrobnejše napovedi še malo počakati. Za vrh naj bi se po nekih projekcijah borili zlasti Tolmin, Šenčur in mogoče Izola, ki imajo vendarle precej bolj zveneče ekipe od rdeče-belih. Pred dnevi je moštvo Slovana odigralo prijateljsko tekmo z mladinci Kalcerja in izgubilo kar z 1:4. Do začetka tekmovanja v tretji ligi je sicer še dovolj časa, a Zlatana Ljubijankića očitno čaka še kar nekaj dela. Glede na to, da ekipe v nižjih ligah novince običajno registrirajo tik pred zdajci in da Slovan sodeluje z znano menedžersko agencijo, se do konca prestopnega roka skoraj gotovo pričakuje še kakšno presenečenje. No, ob pogledu na konkurenco vsaj glede obstanka tudi tokrat ne bi smelo biti težav.
Do sprememb je po pomilostitvi Svobode posledično prišlo tudi v nižji ligi, česar so se že razveselili pri šišenski Ljubljani, a je nato vodstvo tekmovanja odločilo, da prostega mesta ne zasede nihče, tako da se bo tokratna sezona regionalne ljubljanske lige igrala v dokaj nenavadnem formatu 15 klubov. Kaj je vzrok za takšno odločitev, ni jasno, je pa zato jasno, da bosta v ligi spet nastopili isti ljubljanski ekipi kot v prejšnji sezoni. Prva je IB 1975 iz Ježice, ki bo očitno še naprej nastopala pod tem imenom in ki je lani zasedla zelo dobro tretje mesto. V športnem parku Štefana Beleta pa si želijo še več, saj je cilj kluba uvrstitev v tretjo ligo, kjer so nazadnje nastopali pred približno dvema desetletjema. Pri tem projektu še naprej zaupajo trenerju Darinu Vitancu, ki je moštvo popeljal do lanskih uspehov.
Podobno bi si želeli tudi pri Taboru 69 iz severozahodnega dela Ljubljane, ki je z devetim mestom lani nekoliko razočaral. Tudi v Maksovem gaju imajo gotovo potencial za kaj več, pri čemer pa bodo morali podobno kot njihovi ježiški sosedi računati predvsem s trboveljskim Rudarjem, ki velja za osrednjega favorita tekmovanja. Ljubljanska liga se sicer začne šele čez en mesec, Tabor 69 pa v prvem krogu gostuje pri prav tako nadvse solidnem Kamniku. Še težje delo pa v uvodu čaka Ježičane, ki bodo na domačem terenu pričakali Zagorje. Ali lahko ljubljanska kluba realno ciljata na vrh, bosta tako v veliki meri odgovorili že prvi tekmi.
Z največjim bremenom favorita bo od ljubljanskih klubov v novo sezono vstopila Ljubljana, kar je pravzaprav razumljivo, saj igra v najnižji ligi. Če ne bo prišlo do kakih neverjetnih preobratov, bo ekipo še naprej vodil Ermin Raković, igrala pa bo na pomožnem terenu štadiona v Šiški. O morebitnih spremembah v igralskem kadru je za zdaj še prezgodaj govoriti, saj se tudi to tekmovanje predvidoma začne šele konec avgusta. Modro-beli so s pripravami začeli ta teden, na prve prijateljske tekme pa še čakajo. Na papirju je Ljubljana, sploh če upoštevamo prikazano spomladi, kot rečeno jasen favorit, a tudi konkurenca, med katero sta tokrat kar dva ljubljanska kluba, ni za odmet. Če se Šiškarji spogledujejo z napredovanjem, pa je precej drugače v Šmartnem, kjer večjih ambicij ni.
Za najodmevnejšo novico oziroma kar nekaj povzdignjenih obrvi pa so poleti poskrbeli na Viču, kjer je vodstvo Svobode na čelu s Hajrom Rizvićem prijavilo B ekipo, ki bo nastopila nič več in nič manj kot Olimpija Ljubljana. Gre seveda za tako imenovano »odprto šolo«, ki je formalno pravzaprav klub malega nogometa, a deluje kot (veliko)nogometni klub znotraj kluba, sprva znotraj Olimpije, od lani pa Svobode. Doslej so bile pod okvirom odprte šole le najmlajše selekcije, zdaj pa bodo pod tem imenom prvič nastopali tudi člani, tisti, ki jih bo selekcija oddaljila od tretje lige. Kakšno ekipo bo sestavila ta Olimpija, je še nemogoče reči, a je to sekundarnega pomena. Bolj nenavadno (da ne uporabim kake druge besede) je dejstvo, da v Ljubljani hkrati lahko obstajata kar dve Olimpiji. Pravni vidiki, (ne)zaščitenost imena in odnos do akademske zveze me na tem mestu sploh ne zanimajo. V resni državi se kaj takega preprosto ne dogaja.
Glede na število klubov v regiji se bodo v okviru MNZ Ljubljana igrali trije krogi, prvi, drugi in predkrog, v katerem bodo nastopili le nižjeligaši.
Bolj vedri prizori pa se medtem obetajo v pokalu, saj je slovenski nogometni živelj končno dočakal format tekmovanja, kakršnega si želi praktično vsak nevtralni ljubitelj te igre. Sklepi za pokalno tekmovanje sicer že nekaj časa obstajajo, a natančen format uvrščanja v pokal še ni bil objavljen in vprašanje, če sploh kdaj bo, zato lahko o nekaterih določitvah zgolj ugibamo. Za zdaj je jasno, da bo v drugem krogu nastopilo 64 klubov, pri čemer je MNZ Ljubljana (tokrat?) dobila 12 mest. Gre torej za več kot očiten napredek v primerjavi s starim formatom, saj se bo v šestnajstino finala uvrstilo kar 6 klubov iz tega območja, medtem ko sta se doslej zgolj dva. Glede na število klubov v regiji se bodo v okviru MNZ Ljubljana igrali trije krogi, prvi, drugi in predkrog, v katerem bodo nastopili le nižjeligaši.
V predkrogu, ki bo na sporedu 24. avgusta, se bo Slovan pomeril z Ihanom, Šmartno bo gostilo Kamnik, Svoboda pa bo gostovala v Medvodah. Bolj zanimive bodo nato tekme v prvem krogu, ko se priključijo še ostali. Če ne bo senzacije, se namreč obeta ljubljanski derbi, saj bo Ljubljana na domačem terenu gostila boljšega iz tekme Slovan-Ihan. IB 1975 bo najverjetneje gostoval pri bližnjem Dobu, Bravo pa bo pričakal boljšega iz obračuna v Medvodah, tako da se v primeru uspeha Svobode obeta še en ljubljanski obračun. Ilirija bo gostovala bodisi v Mengšu bodisi v Kresnicah, Šmartno pa bo v primeru (sicer malo verjetnega) uspeha za nagrado dobilo gostovanje v Domžalah. To je pravzaprav tudi edina slaba stran novega sistema, saj lahko nižjeligaš že zelo hitro naleti na neatraktivnega, a (pre)močnega nasprotnika.
