Potem ko so se hokejisti Olimpije od starega leta poslovili z visokim porazom v Tivoliju proti KAC-u (1:5), je zanje sledilo sedem dni prisilnega premora zaradi vdora novega koronavirusa v garderobo. Prvi in hkrati edini s PCR testom potrjeni primer bolezni COVID-19 je bil odkrit pri kanadskemu branilcu Sébastienu Pichéju, kasneje so bili pri preverjanju s HAG testom pozitivni še nekateri zeleno-beli, tako da je sledila logična posledica – izolacija oziroma karantena za celotno ekipo. Zaradi tega so za četo Mitje Šivica odpadle kar štiri tekme, domače proti Bolzanu, Pustertalu in Albi ter gostujoča v Salzburgu, ki pa jih bo po modifikaciji sporeda vendarle nadomestila februarja.
No, takšen je vsaj načrt, ki si ga je zadalo vodstvo ICEHL, potem ko je Avstrijska hokejska zveza pred nekaj dnevi dokončno odpovedala prijateljski reprezentančni turnir v Celovcu, imenovan Avstrijski pokal, na katerem naj bi – tako so vsaj govorili v taboru Risov – nastopili tudi varovanci Matjaža Kopitarja, medtem ko so v svoji odpovedi tekmovanja naši severni sosedi omenili zgolj Francoze in Norvežane. Kakorkoli že, desetdnevnega premora, ki bi sledil po 6. februarju v ICEHL, zdaj ne bo in Olimpija bo tako 9. februarja gostila Bolzano, 13. februarja bo gostovala pri Salzburgu, 17. februarja pa se bo pod Rožnikom pomerila s Pustertalom.
Še pred tem, že 3. februarja, bo odigrala tudi četrto prestavljeno srečanje, v Tivoliju bo gostovala Alba, ki pa bo samo dan kasneje v »back-to-back« obračunu zgolj zamenjala vlogo domačina z moštvom iz slovenskega glavnega mesta. Seveda zaradi izrazito težkih epidemioloških razmer, ki trenutno vladajo po vsej Evropi, ne bi bilo nič presenetljivega, če bi tudi v naslednjih dneh in tednih prišlo še do kakšne odpovedi tekme. Tako je trenutno zelo težko reči, ali bodo Zmaji resnično odigrali vseh 48 srečanj rednega dela ICEHL, kolikor jih je (bilo) na sporedu po izstopu Bratislave iz tega tekmovanja, ali pa jih bodo odigrali nekaj manj.
V vsakem primeru jih manj kot 80 odstotkov možnih (prvotno je bilo na sporedu 52 krogov, kar pomeni, da mora Olimpija nastopiti na vsaj 42 obračunih) ne morejo odigrati. To se je vodstvo ICEHL odločilo po izstopu Bratislave, ko je tudi določilo, da bo o končnem vrstnem redu rednega dela tekmovanja odločal količnik uspešnosti, torej koliko točk na tekmo bo imela sleherna zasedba. Vseeno verjamem, da se bodo zeleno-beli na koncu bolj približali številki 48 glede odigranih tekem kot 42, kar pa pomeni, da je pred njimi dobesedno peklenski mesec. Če ne bo odpovedana nobena tekma več, to pomeni, da bodo v naslednjih 33 dneh odigrali kar 16 srečanj.
Nor ritem! Enhaelovski! Seveda sem zraven štel tudi oba polfinalna obračuna v državnem prvenstvu, ki bosta ponudila »crème de la crème« slovenskega klubskega hokeja, saj se bosta za finalno vstopnico pomerila večna tekmeca, Jesenice in Olimpija. No, do tja še pridem(o) … Rad bi namreč napisal še nekaj vrstic o udeležbi zeleno-belih v ICEHL … Če je bil december zanje naravnost katastrofalen, se je januar začel nekoliko boljše, saj imajo trenutni »score« 2:2 (dva poraza in dve zmagi). Izgubili so namreč obe gostujoči srečanji (v Gradcu in Innsbrucku), zmagali pa doma proti Dornbirnu in Vienni (Capitalse so premagali šele po izvajanju kazenskih strelov).
Da je bilo tako, je bil med bolj zaslužnimi finski čuvaj mreže Paavo Hölsä, ki je med drugim ubranil vse tri kazenske strle gostov, pred tem pa zbral tudi 20 obramb. Vseeno pa statistično ni blestel. Ravno nasprotno. 83,3 odstotka ubranjenih strelov ni podatek, na katerega bi bil lahko prav ponosen, enako pa velja tudi za skupek odstotkov (84,07) vseh štirih tekem po novem letu, na katerih je bil sicer 27-letni čuvaj mreže vselej »no. 1«. Žan Us se je namreč na prej omenjeni tekmi s KAC-em poškodoval in je v 53. minuti zapustil led, nanj pa naj bi se po napovedih spet vrnil pred drugo polfinalno tekmo DP, ki bo med Olimpijo in Jesenicami 8. februarja.
Glede na videno v tej sezoni bodo Zmaji vendarle težko pričakovali vrnitev Usa med vratnici, saj Hölsä enostavno ne najde prave forme, predvsem pa ne (dovolj) konstantnosti, ki jo je denimo Kranjčan pokazal v večjem delu ICEHL in si je zaradi tega upravičeno zaslužil naziv prvega vratarja moštva. No, moram pa biti vendarle pošten, da je bil Paavo v teh štirih srečanjih velikokrat prepuščen samemu sebi, če se lahko tako izrazim, saj igralci v polju pred njim nedvomno niso opravili dela tako, kot bi ga morali. Še sploh, ko je prihajalo do odbitih ploščkov, kar je sicer pomanjkljivost Finca na golu Olimpije.
V osnovi bi morali na takšne odbitke prežati branilci in načeloma je to del dobre obrambne strategije pri več ali manj vseh hokejskih trenerjih. Ne dvomim, da je Šivičeva filozofija vsaj podobna, če ne kar enaka, pa vendar nekateri njegovi varovanci dejansko težko sledijo tem navodilom oziroma nalogam. Sploh gostujoče tekme razgalijo marsikateri pomislek o primernosti minutaže, ki jo nekateri branilci dobijo na ledu od nadrejenega. Eden takšnih je prav gotovo Aljoša Crnovič. Dvaindvajsetletni Gorenjec ima zagotovo potencial, da postane prepoznaven slovenski branilec, toda za to bo moral začeti igrati bistveno bolj odgovorno in racionalno.
Olimpija še naslednjih pet tekem ne more računati na pomoč kaznovanih Tadeja Čimžarja in Mihe Zajca …
Morda je zato res najboljše, da mu ob bok v branilskem paru trener čim večkrat postavi izkušenega mačka, kot je Mitja Robar. Slednji brez večjih težav kljubuje letom in dokazuje, da je mogoče na trenutni ravni ICEHL še vedno igrati kakovosten hokej, četudi jih šteješ že skoraj 40. Kakorkoli, tako posamično kot ekipno ima Olimpija še precej rezerv, sploh glede na to, kakšne igre je kazala v prvih dveh mesecih tega tekmovanja. So se pa Zmaji nekoliko popravili v igri z igralcem več (zdaj so 19,13-odstotni) in če bodo nadaljevali s takšno strelsko formo, kot so jo prikazali na obeh zadnjih srečanjih v Tivoliju, ni vrag, da bodo točke začeli zbirati spet tudi na gostovanjih.
Veliko se v strelskem pogledu seveda pričakuje od trenutno vodilnega strelca zeleno-belih Guillauma Leclerca, ki je pred kratkim dobil družbo rojaka. Francoski napadalec Bastien Maïa se je priključil Zmajem skupaj z mladim Slovencem Rokom Kaplom predvsem zato, ker Olimpija še naslednjih pet tekem ne more računati na pomoč kaznovanih Tadeja Čimžarja in Mihe Zajca (mimogrede, poleg kazni ICEHL je oba doletela tudi klubska kazen, tako denarna kot tista v obliki družbeno koristnega dela). Oba novinca sta se odlično vključila v ekipo in sta bila med boljšimi igralci na zadnjih štirih tekmah. S svojo »krvoločnostjo« pred golom je marsikoga presenetil prav Kapel.
In to je pred vnovičnim večnim derbijem v državnem prvenstvu – spomnimo se, prvega v Podmežakli so dobili Železarji s 3:0, drugega v Tivoliju pa Zmaji, prav tako s 3:0 – še kako pomemben podatek. Kot tudi to, da sta v pravi formi tudi oba najboljša domača strelca, Žiga Pance in Nik Simšič. Toda večni derbi je jasno večni derbi in hokejisti Jesenic bodo šli danes na led prav gotovo z mislijo, da vzamejo novi skalp »žabarjem«. Pred drugo tekmo polfinala DP (igra se po sistemu boljši iz dveh tekem) bi bila to precejšnja psihološka prednost za varovance Nika Zupančiča. Toda svoje načrte imajo, jasno, tudi na Celovški 25. Zanimivo bo, o tem ni nobenega dvoma …
