Žal moram nov sestavek o dogajanju pri hokejski Olimpiji začeti z najbolj svežo in hkrati izjemno vročo temo, ki je dodobra zatresla sosednjo Avstrijo, svoje sledi pa je, jasno, pustila tudi pri nas in širše. Rasistični izpad, kot ga je označilo vodstvo tekmovanja, v katerem od letošnje sezone naprej ponovno nastopa tudi ljubljanska ekipa, dveh igralcev tivolskega kluba, Tadeja Čimžarja in Mihe Zajca, na torkovi tekmi med beljaškimi Orli in Zmaji je namreč naposled pustil ogromne posledice za omenjena hokejista, hkrati pa tudi za moštvo iz našega glavnega mesta, saj je pravna komisija ICEHL ob upoštevanju vseh razpoložljivih dokazov že izrekla (drastični) kazni.
Neigranje na naslednjih desetih tekmah in denarna kazen 3000 evrov za vsakega od njiju je huda zaušnica za vsakega profesionalca (in v vsakem športu), ne samo za oba naša (občasna) reprezentanta. S tem se namreč precej podre določen načrt športniku, ki si ga slednji pred sezono postavi v želji po čim večjem napredku. In kar je še bolj grozljivo, takšen ukrep slehernega lahko dodobra zaznamuje, ne samo v bližnji prihodnosti, ampak za vedno. Seveda, smo v dobi, ko je informacija v nekaj minutah lahko že dostopna ljudem na drugem koncu sveta. In ko to isto informacijo lahko mediji izkoristijo za ožigosanje določenih posameznikov.
Kaj v tem pogledu čaka Tadeja Čimžarja in Miho Zajca, je težko reči, bi se pa rad ob tem primeru – katerega sicer težko bolj podrobno in s tem povsem nepristransko komentiram, saj na srečanju na avstrijskem Koroškem nisem bil prisoten, niti nisem videl oziroma slišal, kaj se je zgodilo, razen v skrajšanem posnetku, ki je dostopen na spletni strani tekmovanja – spomnil na podoben »incident«, ki so ga navijači Olimpije v nekem drugem športu že doživeli. Pred leti, bilo je spomladi leta 2016, je tedanji strateg nogometašev v zeleno-belih dresih Marko Nikolić moral celo predčasno zapustiti kolektiv, kateremu je takrat predsedoval Milan Mandarić.
Ameriški poslovnež srbskih korenin se je – potem, ko so Nikolićevemu vzkliku Blessingu Elekeju: ‘Vidi idota crnog! (v prevodu Poglej črnega idiota!)‘ neverjetno pozornost namenili praktično vsi svetovni mediji, sploh tisti na Otoku, kjer je pred tem več let »služboval« tudi Mandarić – po velikem pritisku javnosti odločil žrtvovati svojega trenerja. Jasno, družbeno in moralno nesprejemljivo bi bilo, da bi ga navzven uglajeni gospod želel kakorkoli ubraniti, čeravno bi ga sam verjetno najraje, saj je dobro vedel, da je Nikolić to, kar je izrekel, izrekel v afektu in povsem nenamerno. Toda živimo v takšnem času, ko za kaj takšnega velja ničelna toleranca, zato je sledilo, kar je sledilo.
In prav ob tem, ko sem premleval tedanjo odločitev zdaj že 83-letnega nekdanjega predsednika Zmajev, sem še nekako bolj pomislil, da utegne podobna usoda, kot je Nikolića, doleteti tudi Čimžarja in Zajca. Torej, da ju naposled ne bo kaznovala le liga, temveč tudi Olimpija, s tem, ko bo prekinila pogodbi z njima. K temu razmišljanju me je med drugim napeljal tudi zadnji odstavek sporočila za javnost, ki ga je na svoji spletni strani objavil klub s Celovške ceste 25 in ki med drugim pravi, da »v HK SŽ Olimpija prisegamo na vrednote, kot so spoštovanje, znanje in fair-play, pri tem gojimo spoštljive odnose tako znotraj ekipe kot do nasprotnikov. V klubu imamo ničelno toleranco do rasizma.«
Jasno je, da bo v naslednjih dneh (morda celo samo v urah?) predsednik Olimpije Miha Butara na veliki preizkušnji. Ne dvomim, da bo imel tudi ogromno takšnih in drugačnih pritiskov z vseh strani, in nikakor ne samo iz hokejskih krogov. Ne pozabimo namreč, kdo je njegov delodajalec v neki drugi »službi« in ki je mimogrede sploh omogočil (v denarnem pogledu kajpak), da so zeleno-beli danes spet lahko del druščine, ki so ji nekoč, pod nekim drugim vodstvom in pravnim subjektom, že pripadali. In ta delodajalec, ali če že hočete, podjetje, seveda posluje tudi z našimi severnimi sosedi, ki so – sploh v Beljaku – zagnali tak vik in krik ob tem dogodku.
Enostavno bodo vsi ostali, ki so del ICEHL, zahtevali glave oziroma v tem primeru glavi. Ko bo tovrsten rez narejen, bo šele zavladal mir.
Tudi zato skoraj ne verjamem, da bi se Olimpija kot klub in igralca sama lahko kako ubranili pred vsemi napadi, ki se že ali se še bodo vršili na vse vpletene. Zato niti ne delim najbolj mnenja, da bi piarovsko lahko v Tivoliju bolje zapeljali celotno zadevo, kot so jo in kar se zdaj po kuloarjih očita vodstvu kluba. Menim namreč, da niti neko pretirano »posuvanje s pepelom« in opravičevanje ne bi ublažilo posledic, ki bodo čakale ljubljanski kolektiv v prihodnje, enostavno bodo vsi ostali, ki so del ICEHL, zahtevali glave oziroma v tem primeru glavi. Ko bo tovrsten rez narejen, bo šele zavladal mir v tem pogledu in nič prej. Še enkrat naj se ponovim: živimo pač v takšnem času.
Kakorkoli že, prav je, da nekaj besed namenim še temu, zaradi česar vsi skupaj precej raje hodimo na hokejske tekme, sploh Olimpijine … Ko sem nazadnje razpravljal o tem, kaj se dogaja s četo Mitje Šivica, sem napovedal, da Zmaje čaka serija težkih gostovanj. In da bo zelo pomembno, kako se bo ekipa odzvala po ne preveč posrečenem začetku meseca, ki zanje ni bil uspešen. Moje črne misli so se, na žalost, uresničile, Olimpija je v zadnjih štirih dvobojih še bolj poglobila igralsko, predvsem pa rezultatsko krizo, saj je z gostovanj dvakrat pri VSV-ju ter po enkrat pri KAC-u in Pustertalu prinesla le tri točke.
Takšen izkupiček je seveda absolutno preslab za ambicije, ki jih zeleno-beli po izjemnem začetku te sezone gojijo v ICEHL. Kaj je razlog za takšen padec glede vsega, kar je povezano s predstavami Zmajev, je težko reči, najbolj pa to vedo v tivolski garderobi, kjer so med drugim že padle nekatere bolj ostre in tudi težke besede šefa stroka, uperjene proti igralcem. Toda jasno je nekaj – iz tega stanja se bodo lahko izvlekli le kot ekipa, torej kot skupek vseh posameznikov. Morda je Zmaje tudi nekoliko uspavalo dejstvo, da so skoraj celotno prvo polovico tekmovanja odigrali na izjemni ravni, ki so ji dolgo čas težko sledili prav vsi nasprotniki.
Pa vendar je prvenstvo, kakršnokoli že, vedno maraton in ne sprint. Ravno zato se bodo morali vsi skupaj bržčas vrniti k osnovam, ki so ekipo dejansko popeljale tja, kjer je bila kar 56 dni zapored – na vrh lestvice. Vmes Olimpija s prvim mestom sicer ni izgubila stika, nikakor, je pa bolj zaskrbljujoče to, da so njeni zasledovalci precej zmanjšali zaostanek za njo. Tako trenutno šesti KAC za njo zaostaja zgolj 0,143 točke na tekmo in to je razlog za (rdeči) alarm med zeleno-belimi. In kot sem že poudaril, tudi zato, ker Olimpija ne šepa zgolj rezultatsko, temveč tudi po igralski plati, saj je v zadnjem mesecu v določenih segmentih naravnost obupna.
Tako je njena uspešnost ob igri z igralcem več v zadnjih osmih tekmah (celoten december) zgolj 12,5-odstotna (v ICEHL ima slabši odstotek le Linz z 11,5 %), ta igralski vidik pa je seveda dodobra pripomogel tudi k temu, da so Zmaji v tem obdobju zabili zgolj 17 golov, kar je 2,13 gola na tekmo. S takšnim povprečjem nadaljnjih zmag in s tem točk ne bo prav veliko; za primerjavo: v rezultatsko izjemno uspešnem oktobru je Olimpija povprečno dosegala skoraj štiri zadetke na srečanje (bolj natančno 3,8). Osnova za boljšo prihodnost je torej višja učinkovitost zeleno-belih, saj so v obrambnih nalogah, sploh v igri z igralcem manj, med najboljšimi v ligi.
Opomba avtorja
Že po oddaji mojega besedila se je na zadnje dogodke odzval tudi prvi mož Olimpije Miha Butara: »Po predložitvi dodatnih video posnetkov in obrazložitev s strani lige spoštujemo odločitev, ki jo je vodstvo lige sprejelo glede naših dveh igralcev. Tudi v klubu bomo izvedli ustrezne disciplinske postopke. Z igralcema smo se pogovorili. Oba nepremišljen dogodek obžalujeta, saj njuna gesta ni bila mišljena, kot je bilo interpretirano. Klubu EC VSV, še posebej igralcu Dereku Joslinu, se iskreno opravičujemo. Kot smo že povedali, imamo v klubu ničelno toleranco do rasizma, naše odnose pa gradimo na medsebojnem spoštovanju.«
