Olimpijinega udejstvovanja v ICEHL je za nekaj mesecev konec. Zmaji so morali v četrtfinalni seriji naposled le priznati premoč Orlom z avstrijske Koroške. Slednji so – predvsem v zadnji, odločilni sedmi tekmi – izkoristili prav vse izkušnje, ki jih premorejo njihovi najbolj udarni tuji hokejisti. Po mojem mnenju sta bila na torkov večer v beljaški Mestni dvorani pri domačinih z naskokom najboljša vratar Tomi Karhunen in nekoč ljubljenec navijačev zeleno-belih John Hughes. Danes 34-letni kanadčan je verjetno odigral najboljšo srečanje ne samo v končnici, temveč kar v celotni sezoni.

Pred desetimi leti v Ljubljani priljubljeni Johnny je golu dodal dve podaji, finski vratar, ki je med drugim nekoč branil tudi v KHL za kitajsko franšizo Kunlun Red Star, pa je zbral impresivnih 97 odstotkov ubranjenih strelov. Če sem pošten, že nekaj časa na lastne oči, torej z ogledom dvoboja v živo, nisem videl na delu tako osredotočene »hobotnice«, ki niti za trenutek ni dopustila, da bi gostje pomislili na kaj več, kot le na časten poraz. Tudi ob edinem zadetku, ki ga je 32-letnik prejel, sem imel občutek, da če bi strelec gola za Olimpijo Wade Murphy le malce okleval, se beljaška mreža ne bi zatresla.

Finski čuvaj mreže VSV-ja Tomi Karhunen je bil v torek nerešljiva uganka za Zmaje, edini, ki ga je uspel premagati, je bil Wade Murphy. Foto: ecvsv.at

Ni kaj, VSV ima v njegovih udarnih dveh peterkah res nekaj izvrstnih posameznikov, ki bi utegnili biti trn v peti tudi naslednji nasprotnici Orlov madžarski Albi. Vprašanje je le, koliko moči je beljaški ekipi pobrala serija z Olimpijo. V tem pogledu bi lahko imeli hokejisti iz Szekesfehervarja vsaj v prvih obračunih nekaj več prednosti. Seveda pa je vse to mišljeno zelo pogojno, šport in s tem tudi hokej na ledu včasih piše pravzaprav nemogoče zgodbe, takšne, ki jim ni mogoče verjeti, dokler se resnično ne zgodijo. In v tem pogledu ni nič drugače niti z zgodbo zeleno-belih v letošnji sezoni ICEHL. Dejansko je bila to nekakšna pravljica, ki pa je bila naposled vendarle resnična.

Nihče, ampak prav nihče ni mogel slutiti, da se bo zgodba Zmajev odvila na način, kot se je. Kdor zdaj za nazaj trdi, da je verjel vanjo ali pa je zanjo celo vedel, da bo takšna, je milo rečeno lažnivec. Ali povedano drugače: vsakršna pojasnjevanja oziroma poudarjanja v nasprotno bodo slišati precej smešno, da na rečem patetično. Kakorkoli že, Olimpija za storjeno v letošnji sezoni ICEHL zasluži visoko oceno. Če se malce vrnem v (osnovno)šolske klopi, bi bila zaključna ocena zanjo 4+. Premalo? Hja, vedno je treba pustiti prostor za napredek, za še boljši uspeh, ne nazadnje ju je ljubljanska zasedba dvakrat že dosegla.

John Hughes je nekoč razveseljeval navijače Olimpije, danes pa podpornike beljaških Orlov. Ko je bilo najbolj potrebno, je bil (spet) tujec v pravem pomenu besede, tokrat, na žalost, za koroško zasedbo. Foto: ecvsv.at

Najprej se je to zgodilo v sezoni 2007/08, ko so se zeleno-beli uvrstili v finale takratne EBEL, nato pa še v sezoni 2011/12, ko so izpadli v polfinalu tega tekmovanja. In da ne bo pomote, nihče ne zahteva, da mora nova Olimpija po poti stare že v naslednji sezoni, vsekakor pa so določeni nastavki za to pravi, domača naloga je bila s krstno (spoznavno) sezono na nek način narejena, zdaj pa mora slediti napredek. Ali se ta meri le v rezultatskem pogledu ali ne, je stvar debate. Zagotovo je dober rezultat nekaj, kar najbolj pritegne navijače in medije, toda sam ne bi bil prav nič razočaran, če bi se sezona v tem pogledu ponovila, hkrati pa bi bil napredek viden kje drugje.

Mislil sem predvsem na dejstvo, da bi od Zmajev v naslednji sezoni nekako pričakoval, da bodo imeli pri kadrovanju bolj srečno in predvsem spretno roko. In daleč od tega, da je bilo v zanje pravkar končani sezoni kadrovanje slabo, niti pod razno. Ne nazadnje zelo dobri rezultati temu pritrjujejo. Pa vendar je nekaj treba poudariti in hkrati tudi vzeti v zakup: četa Mitje Šivica je bila za vsa moštva popolna neznanka in s tem vsaj prvo tretjino prvenstva v veliki prednosti pred ostalimi, tudi na rovaš odlične telesne pripravljenosti. Takšnega »bombončka« v naslednji sezoni ne bo več, to upam, da je jasno tudi ljudem na Celovški cesti 25.

Ne Žan Us (na fotografiji) ne Paavo Hölsä nista bila resnična številka 1 med vratnicama zeleno-belih, na tem igralnem mestu je za naslednjo sezono pričakovati spremembo. Foto: Grega Valančič

Zato je nekako za pričakovati, da bo kadrovanje na mestih, na katerih je bila Olimpija v letošnji sezoni najbolj ranljiva, bolj pametno. Prvo in verjetno celo najbolj pomembno mesto je vratarsko. Ne Žan Us ne Paavo Hölsä, na žalost nista dokazala, da imata kvaliteto za prvega vratarja, številko 1. Seveda mislim na številko 1 v pravem pomenu besede. Na denimo takšnega »leva« v golu, kot je bil Alex Westlund ali pa kasneje Jean-Philippe Lamoureux. Zanimivo, ko sta bila omenjena čuvaja mreže vratarja Zmajev, so slednji vedno dosegli izvrsten uspeh v takratni EBEL. Z Westlundom finale, z Lamoureuxom pa polfinale.

Mislim, da glede tega ni kaj veliko za filozofirati in da je vsakršno drugačno razmišljanje, da golman ni tako zelo nujno pomemben za končni uspeh ekipe, napačno. Seveda pa je dejstvo tudi to, da je treba takšne ase med vratnicami najti na trgu. Direktor kluba Jože Kovač praktično že vso sezono nima več roke nad kadrovanjem v članskem moštvu, to opravilo je zdaj prevzel kar trener Mitja Šivic, seveda ob obveznem predhodnem posvetovanju s predsednikom kluba Miho Butaro, ki naposled tudi odobri tovrstni transfer. Da je »head coach« hkrati tudi neke vrste »GM« ekipe, sicer ni najbolj nenavadna zgodba v svetu hokeja na ledu, vseeno pa menim, da v Olimpijinem primeru manjka vmesni člen.

Mitja Šivic je pri Olimpiji poleg trenerske opravljal tudi vlogo prvega kadrovnika kluba. Ali bo tako tudi v prihodnje? Foto: Grega Valančič

Če ne drugega, že zato, ker več glav več ve. K temu je treba prišteti tudi izkušnje in drugačen pogled na stanje, vse to pa na koncu lahko prinese bolj pravilne odločitve. Kajti slednje – vsaj nekatere – v letošnji sezoni niso bile najbolj posrečene, o tem ni dvoma. Zato ne čudi neuradna, vendar zanesljiva informacija, da bo po koncu sezone, torej, ko se bo končalo še državno prvenstvo, prišlo do kar konkretne čistke v igralskem kadru. Bržčas ni odveč poudariti, da bodo v tem pogledu najbolj na udaru tuji hokejisti, verjetno pa se lahko boji za svoj status tudi kateri od domačih igralcev. Z Gorenjske jih je prišlo kar nekaj, vsi pa prav gotovo niso upravičili pričakovanj.

Pomlad bo zelo pestra v tem pogledu, še bolj verjetno pa – vsaj glede novih prihodov, predvsem tujcev – začetek poletnih mesecev. Stanje, ki ga, na žalost, narekuje vojna v Ukrajini, se bi utegnilo čedalje bolj odraziti tudi na športnem področju in hokej na ledu v tem pogledu ni izjema. Vse ruske lige, predvsem KHL, bodo zagotovo izgubile precej kakovostnih tujcev, ki se bodo bodisi vrnili v matične države bodisi se bodo raztepli drugod po Evropi. In s tem odžrli mesta drugim, nekoliko manj kakovostnim igralcem. Slednji pa nato še nekoliko manj kakovostnim in tako naprej. Krog bo hitro sklenjen, ICEHL pa bi utegnila na rovaš tega nekoliko pridobiti na kakovosti.

Dvorana Tivoli na finalu državnega prvenstva zagotovo ne bo tako polna kot na zadnji tekmi četrtfinalne serije ICEHL, vseeno pa bi bilo prav, da se privrženci zeleno-belih slednjim primerno oddolžijo za odlično sezono, ki se počasi izteka. Foto: Grega Valančič

Ampak, to so seveda zgolj predvidevanja, kakšno bo tedaj realno stanje, trenutno nihče ne ve … Za konec pa seveda ne smem pozabiti še na zaključek domačega tekmovanja. Pred Zmaji je ponovno snidenje z Orli, tokrat seveda s kranjskimi, ki so si v edini polfinalni tekmi finale priborili proti Slaviji Junior (2:1). Prepričan sem, da bodo zeleno-beli vsaj slovenskim orlom uspeli spodrezati krila in že v dveh srečanjih odločiti končnega zmagovalca. S tem bo sezona pravzaprav popolna, saj bodo doseženi vsi cilji. Sledilo bo kratko slavje, nato pa nujen (še) bolj bister pogled v prihodnost. Na potezi bo predvsem uprava kluba.

Spored finalne serije državnega prvenstva

Sobota, 2. april: Triglav – Olimpija

Torek, 5. april: Olimpija – Triglav

Četrtek, 7. april: Triglav – Olimpija*

Opomba: * – morebitna tretja tekma.

Login

Dobrodošli!

Tole je kratek pozdrav
Join Typer
Registration is closed.